Policija poziva vse, ki menijo, da bi bil lahko njihov svojec ali prednik med žrtvami vojnega oziroma povojnega nasilja, naj sodelujejo pri postopkih ugotavljanja identitete žrtev iz prikritih vojnih grobišč.
Podlago za nadaljevanje postopkov prinaša novela Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki jo je Državni zbor sprejel junija letos. Pri ugotavljanju identitete imajo pomembno vlogo tudi genetske analize, saj omogočajo primerjavo genetskih profilov posmrtnih ostankov s profili njihovih bioloških sorodnikov.
Svojcem bodo odvzeli bris ustne sluznice
Osebe, ki menijo, da bi se med žrtvami lahko nahajal njihov svojec ali prednik in so pripravljene sodelovati pri identifikaciji, se lahko zglasijo na za to določenih policijskih enotah.
Po razgovoru in pridobitvi potrebnih podatkov bodo svojcu z njegovo predhodno privolitvijo odvzeli bris ustne sluznice. Iz vzorca bodo izdelali genetski profil in ga primerjali z genetskimi profili, pridobljenimi iz posmrtnih ostankov.
Pridobljeni osebni podatki, biološki vzorec in genetski profil bodo uporabljeni izključno za namen identifikacije žrtev.
Natančnega kraja pokopa ni treba poznati
Za sodelovanje svojcem ni treba vedeti, kje naj bi bila pogrešana oseba pokopana, prav tako jim ni treba imeti dokumentacije o njenem izginotju.
Pomembno je predvsem, da imajo informacije o osebi, za katero domnevajo, da je bila žrtev vojnega ali povojnega nasilja. Med razgovorom bodo zbrali podatke, ki bi lahko pomagali pri identifikaciji, ter informacije o okoliščinah izginotja oziroma smrti.
Sodelovanje svojcev lahko tako pomembno prispeva k ugotavljanju identitete žrtev, obveščanju njihovih svojcev in zagotovitvi dostojnega pokopa.
