V sklopu vseslovenske pobude Poletna muzejska noč so oživele tudi Cirkulane.
Največja kulturna akcija slovenskih muzejev in galerij je v Halozah znova dokazala, da preteklost tukaj ni pozabljena, temveč živi skozi zgodbe, običaje in povezovanje lokalne skupnosti. Obiskovalci vseh generacij so v toplem poletnem večeru uživali v bogatem programu, ki je prepletel zgodovino, umetnost in haloško tradicijo.
Parsival in Haloze
Povezavo haloškega okolja in monumentalnega epskega romana v verzih Parsival je poudaril Mihael Toš, ki je na gradu imel tudi predavanje o omenjenem epu:
»V deveti od šestnajstih knjig epa je avtor Wolfram von Eschenbach eksplicitno navajal kraje od Celja preko Rogatca do Hajdine in do Ptuja, in seveda tudi grad Borl, ki naj bi bil grad dedka viteza Parsivala.«
V 9. spevu tega epa so namreč neposredno opisani resnični kraji s področja današnje slovenske Štajerske, med katerimi izstopata:
Grad Borl (v epu imenovan Ankenstein), ki straži vstop v Haloze nad reko Dravo. Grad ima v svojem zgodovinskem grbu narobe obrnjeno sidro, kar se natančno ujema z opisi grbov v epu. Ptujska Gora in okoliški kraji (npr. jama Belojača), kjer naj bi po epski geografiji bival puščavnik in modrec Trevrizent, ki Parzivalu razkrije skrivnost njegovega rodu in svetega grala.
Zaradi te zgodovinske in literarne povezave se to območje danes promovira tudi pod kulturnim in turističnim projektom Terra Parzival.
Oživljanje gradu Borl
O rdeči niti današnje Poletne muzejske noči je spregovorila županja občine Cirkulane, Antonija Žumbar:
»Grad Borl je osrednja nit, kjer se trudimo vsi skupaj, da bi mu vdahnili nazaj dušo. Pri tem nam pomagajo pomembni ljudje, ki nam želijo pri tej poti pomagati – eden izmed teh je tudi maester Miha Pogačnik.«
Glasbeni nastop in projekt Terra Parzival
Poletno muzejsko noč v duhu epa Parsival je pospremil glasbeni nastop svetovno znanega violinista Miha Pogačnika in drugih violinistov. Miha Pogačnik je prav tako idejni vodja projekta Terra Parzival, ki si prizadeva za kulturno preobrazbo ter promocijo štajerskih regij (vključno s Halozami in gradom Borl).
»Zgodba o Parsivalu je ena najbolj globokih srednjeveških zgodb poleg Arturjevih zgodb. Parsivala so pa zmeraj postavili v Francijo, ampak njegov rod po očetu je bil slovenski. Borl je v 9. stoletju bil sedež te rodbine Parsivala. Ne gre se pa le za zgodovinsko stvar; Parsival je lik modernega človeka, ki more najt svoj smisel v življenju in ga uresničiti,« je o pomembnosti epa dodal Miha Pogačnik.
Loading ...
