Podmladek Gibanja Svoboda je začel kampanjo z naslovom Kriminalec naj ne bo politik. S peticijo zahtevajo, da je nekaznovanost jasen pogoj za opravljanje političnih funkcij. Veljavna zakonodaja namreč ne preprečuje, da bi politiki, pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, še naprej opravljali javne funkcije, so opomnili.
Nekaznovanost mora biti po njihovem mnenju pogoj tako za imenovane kot za izvoljene funkcionarje. To so denimo predsednik države, predsednik vlade, minister, državni sekretar, poslanec, državni svetnik, župan in občinski svetnik, so našteli za STA.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, morajo številni delavci v javnem sektorju, denimo čistilci, vzgojitelji, zdravniki in hišniki, ob zaposlitvi dokazovati, da niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje. Medtem pa za imenovane in izvoljene funkcionarje ta pogoj ne velja, so kritični.
V podmladku se zavzemajo za spremembo zakonodaje
Podpredsednik Gibanja Svoboda Mladi Blaž Juren postavljene zahteve ne vidi kot radikalne. Pač pa gre za zdravo pamet, meni. “Politik, ki je bil obsojen zaradi zlorabe javnega položaja, preprosto ne sme več imeti dostopa do te moči. To je temeljno vprašanje integritete. Čas je, da temu naredimo konec,” so njegove besede povzeli v podmladku.
Generalni sekretarki Gibanja Svoboda Mladi Niki Podakar se zdi zaupanje v politiko ključno za delovanje demokracije. Po njenih besedah se zavzemajo za osnovne demokratične standarde in politično higieno. “Če jih morajo izpolnjevati ljudje, ki opravljajo raznovrstna dela v javnem sektorju, jih morajo tudi tisti, ki odločajo o prihodnosti države in državljanov,” je odločna.
V podmladku se zato zavzemajo za spremembo zakonodaje, po kateri pravnomočno obsojeni vsaj na eno leto nepogojne zaporne kazni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ne bi mogli postati politični funkcionarji. Ob tem želijo doseči, da omenjeni ne bi mogli opravljati javnih funkcij niti med prestajanjem zaporne kazni niti po njej.
Kot primere naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, so za STA omenili zlorabo uradnega položaja, tatvino, prejemanje ali dajanje podkupnine, pranje denarja, utajo davkov in oškodovanje javnih sredstev.
S pobudo želijo do približno 15. junija zbrati vsaj 5000 podpisov, ki jih bodo predali poslankam in poslancem DZ in zahtevali jasno spremembo zakonodaje. Peticija je objavljena na spletu, kampanja pa poteka tudi na družbenih omrežjih.
VIR: STA
Loading ...