Predsednik republike Borut Pahor je prepričan, da je med slabimi možnostmi najboljša ta, da so predčasne volitve 13. julija. Vsako morebitno odlašanje z odločitvijo za mandatarja, ki ne bi bilo uspešno, bi volitve zamaknilo na 20. ali 27. julij, kar bi bilo še slabše, meni. Poslance poziva, naj razmislijo, s kakšnim motivom iščejo mandatarja.
Kot je na novinarski konferenci dejal Pahor, mora kot predsednik republike absolutno spoštovati integriteto državnega zbora. “Vsak poslanec ima pravico, ki je nihče ne sme stigmatizirati ali celo jemati,” je o pravici poslancev, da lahko predlagajo kandidata za mandatarja, dejal Pahor.
Ob tem dodaja, da poslanci poznajo njegova stališča, zakaj zdaj ni koristno iskati mandatarja za vsako ceno. Lahko pa seveda po njegovih besedah poslanci presojajo različna mnenja. “Tako kot sem jaz dolžan odgovarjati ljudem, tako morajo tudi oni,” pravi Pahor. Po njegovih besedah morajo po svoji vesti razmisliti o tem, ali si sedaj prizadevajo za mandatarja za sestavo nove vlade, ker ocenjujejo, da ima ta možnost potrebne politične večine in bo lahko v primeru izvolitve tudi izpolnil pričakovanja do rednih volitev, ali pa poslanci s tem kljub njihovi pravici samo poskušajo privesti do tega, da volitve ne bodo 13., temveč 20. ali 27. julija.
Pahor je ob tem vnovič poudaril, da nima možnosti samovolje, da bi podaljševal čas pred razpustom parlamenta in razpisom predčasnih volitev. Ko ugotovi, da se razpusti parlament, mora, kot pravi, predčasne volitve razpisati v najkrajšem možnem času. “Nisem prepuščen lastni presoji, kdaj bi bile volitve najkoristnejše, temveč sem vezan na ustavne, zakonske in poslovniške roke,” je poudaril.
Kot je pojasnil, je edina diskrecija, ki jo ima, to, da je skrajšal svoj rok, v katerem lahko predlaga mandatarja, kar je storil po zagotovilu vodij poslanskih skupin, da novega mandatarja ne bodo iskali. Tako je omogočil, da so lahko volitve 13. julija, saj bi v nasprotnem primeru najverjetneje v avgustu. 13. julij sicer po njegovih besedah “še zdaleč ni primeren čas”, toda možnosti za razpis volitev v septembru ni. Ob tem je spomnil, da smo imeli v tem mandatu že tri poskuse oblikovanja vlade, tako je med slabimi izbirami zdaj najbolj koristno, da gremo na predčasne volitve.
Glede napovedane vložitve ustavne presoje v primeru volitev v juliju Pahor pravi, da nima nič proti, če bo kdo zahteval presojo ustavnosti, saj bomo imeli tako “jasnejše principe in navodila za ravnanje v prihodnje”. Ob tem je pojasnil, da so ustavni pravniki na posvetu pri njem pojasnili, da so volitve v juliju dopustne, v avgustu pa manj primerne. “Ali so nedopustne, bo odločalo ustavno sodišče, če bo kdo vložil to zahtevo,” je dejal. Obenem pojasnjuje, da v nasprotju z referendumom za volitve ni nikjer določen kvorum.
Pahor je vnovič poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili, ki se bo lahko lotila tudi potrebnih reform. “Mislim, da Slovenija potrebuje vlado, ki upravlja in vodi državo, vlado, ki ima zaupanje, ki ga dobi na volitvah,” je dejal.
Na vprašanje, ali se mu zdi prav, da vlada brez polnih pooblastil po evropskih volitvah predlaga kandidata za komisarja, Pahor odgovarja, da se je pozanimal o pravnih okvirjih. “Če bi prišlo zaprosilo za nominacijo kandidata za komisarja v času, ko posle opravlja vlada z omejenimi pooblastili, je ta dolžna – čeprav polnih pooblastil nima – na vladi razpravljati o kandidatu, sprejeti odločitev in s to odločitvijo seznaniti komisijo,” je dejal. Ob tem pa Pahor opozarja, da bi bilo z vidika političnega ugleda države neprimerno, če bi naslednja vlada s polnimi pooblastili spremenila predlog, ki bi ga podala sedanja vlada, ki opravlja tekoče posle. Zato se Pahor zavzema, da poslanske skupine vladi pomagajo izbrati ime kandidata, ki bo uživalo splošno naklonjenost politične in širše javnosti.
Vir: STA