Odhajajoče leto je za KPK vsekakor leto zapletov. Ti so nastali že pri samem imenovanju nove vodstvene trojice tega organa, saj se je izkazalo, da je novoizbrani predsednik komisije malo pred tem izstopil iz stranke PS. Zapleti in posledične kritike se s tem še niso nehali, obtoževanja in ovadbe pa spremljajo delo novega senata.

V novo leto 2014 je Slovenija stopila s senatom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je mesec dni pred tem nepreklicno odstopil in napovedal, da bo na položaju do imenovanja nove ekipe, a najdlje do 1. marca. Senat pod vodstvom Gorana Klemenčiča je odstopil iz protesta, ker da ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma.

Odstop Klemenčičeve ekipe pred dobrim letom dni so sicer mnogi videli kot udarec za institucijo, a dodatno škodo je komisija utrpela šele z vsemi zapleti, ki so sledili ob imenovanju novega vodstva in nato zaradi medsebojnih odnosov v komisiji.

Z novim letom je že bila oblikovana komisija za izbor novega vodstva, objavljen je bil javni poziv in v začetku marca je predsednik republike Borut Pahor podpisal ukaz o imenovanju Borisa Štefaneca za predsednika KPK. Za njegova namestnika je imenoval Jurija Fermeta in Darka Stareta.

A že dva dneva zatem se je izkazalo, da je Štefanec tik pred imenovanjem izstopil iz PS, zato so se vrstili pozivi k njegovemu odstopu, češ da bi lahko bil politično pristranski. Ta se za tak korak ni odločil. Sta pa to storila Ferme in Stare, tako da je Štefanec ostal brez svojih namestnikov in polno delujočega senata.

Številne kritike so letele tudi na izbirno komisijo, ki je bila seznanjena z možnostjo, da bi Štefanec utegnil biti član politične stranke, vendar so ugotovili, da to ob spoštovanju zakona in ustave ne more biti izključitveni kriterij. Pahorja o tem niso posebej obvestili, je bil pa z morebitnim Štefanečevim članstvom v stranki seznanjen predstavnik Pahorjevega urada. Je pa Pahor opozoril, da zakonsko predpisani postopek imenovanja vodstva KPK ni povsem transparenten in ustrezen.

Štefanec je posle prevzel konec marca, kar dva meseca pa deloval z okrnjenimi pristojnostmi, saj senat ni bil popoln. Maja je predsednik Pahor izbral še oba namestnika, to sta postala doktor ekonomskih znanosti Igor Lamberger ter filozofinja in pedagoginja Alma Maruška Sedlar. Komisija je tako lahko spet začela delati s polno paro.

Nesoglasja tudi znotraj komisije

A to še ni pomenilo umiritve razmer in osredotočanja zgolj na delo. Le dobre štiri mesece po imenovanju je Sedlarjeva Štefaneca pozvala k odstopu. Očitala mu je, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja v zadevi kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Medtem ko je bila na nekem zasedanju v Parizu, sta Štefanec in Lamberger na dopisni seji sama glasovala in sprejela končne ugotovitve.

Štefanec je te očitke ostro zavrnil in zagotovil, da nikoli ne bo odstopil, saj je “zelo odgovoren do prevzete funkcije”. Pripomnil je, da so bili prav vsi postopki izvedeni v skladu z zakonom in poslovnikom KPK.

Približno istočasno je zaokrožila tudi anonimka, njen avtor naj bi bil nekdo od zaposlenih na komisiji. V anonimki piše, da so razmere na KPK pod vodstvom Štefaneca nevzdržne. Štefanec naj bi tudi zaščitil eno od zaposlenih, na katero so leteli očitki o domnevnem koruptivnem delovanju.

V javnost je prišla informacija, da je Štefanec zaradi anonimke ovadil Sedlarjevo in pisce anonimke, kar je predsednik KPK zanikal in razložil, da je anonimko in poziv Sedlarjeve k njegovem odstopu le odstopil državnemu tožilstvu, kar da ni mogoče razumeti kot ovadbo. Za KPK je zatrdil, da deluje profesionalno.

Šlo je že tako daleč, da je celo Transparency International (TI) Slovenia, ki ponavadi deluje z roki v roki s komisijo, to pozvala k enotnem in transparentnem delovanju, saj da razmere, kot se prikazujejo v javnosti, ogrožajo temelje delovanja KPK in krnijo njen ugled. V javnosti je bilo ob vseh teh dogodkih opaziti celo posmeh pa tudi dvome v profesionalno delo komisije.

Komisija se je o svojem delu pogovorila tudi s predsednikom Pahorjem, ki je v intervjuju za oddajo Tarča v začetku decembra povedal, da mu je Štefanec zagotovil, da bo komisija s svojim delom izboljšala svoj ugled in povrnila zaupanje ljudi v to institucijo. Pahor je sicer ocenil, da je Štefanec pokazal svojo neodvisnost.

Najbolj odmeven postopek proti Bratuškovi

Prav (neuspešna) kandidatura nekdanje premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko je bil zagotovo najbolj odmeven primer, s katerim se je letos ukvarjala KPK. Komisija je ugotovila, da je Bratuškova v postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov.

Bratuškova je na upravnem sodišču sprožila spor, in sicer zaradi posega v njene temeljne človekove pravice in svoboščine. Upravno sodišče je z začasno odredbo KPK prepovedalo, da javno objavi končno odločitev v omenjeni zadevi. V KPK so odredbo upoštevali in ugotovitve glede Bratuškove umaknili s svoje spletne strani, hkrati pa se pritožili na vrhovno sodišče, a je to njihovo pritožbo zavrglo.

Odmevali so tudi očitki KPK slabi banki, med drugim o porabi 12 milijonov evrov za zunanje izvajalce.

KPK deluje že deset let

Letos oktobra je KPK sicer obeležila deset let od ustanovitve in to obeležila z nekaterimi dogodki, ki so izpostavljali predvsem pomen preventive pri boju s korupcijo.

V desetih letih je komisija obravnavala številne primere in vseskozi opozarjala, da je korupcija v Sloveniji velik problem, ki prežema številne podsisteme. Pri svojem delu je bila pogosto tarča očitkov na račun svojega dela, pa tudi poskusov, da bi jo ukinili.

Po drugi strani pa je več potez KPK odmevalo tako v političnem kot v gospodarskem svetu. Najbolj je državo streslo lansko poročilo komisije o nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank. Obremenilo je namreč ljubljanskega župana in predsednika PS Zorana Jankoviča ter takratnega premiera Janeza Janšo. Posledično je razpadla Janševa vlada, Janković pa se je za nekaj časa umaknil z vrha PS, ki sicer na letošnjih volitvah ni več prestopila parlamentarnega praga.

Slovenija je sicer letošnji mednarodni dan boja proti korupciji, 9. december, pričakala na 39. mestu med 175 državami po indeksu zaznave korupcije. Čeprav je štiri mesta višje kot lani, Komisija za preprečevanje korupcije poudarja, da še ne vidi napredka pri zaznavi korupcije.

Je pa boj s korupcijo tudi ena od prioritet vlade Mira Cerarja. Ta se je je decembra seznanila z informacijo o pripravi predloga prenovljenega programa glede ukrepov vlade za preprečevanje korupcije. Predlog bo navedel dejavnosti in ukrepe za preprečevanje korupcije. Določil bo nosilce za njihovo izvedbo in roke za obdobje do izteka leta 2016, so takrat sporočili z vlade.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts