Včeraj, 8. januarju so v občini Vuzenica na Sv. Primožu, obeležili 68 let od ustanovitve Zidanškove (Pohorske) brigade, ki je bila ena izmed najuspešnejših štajerskih partizanskih enot.


Zidanškova brigada se je na bojno pot podala 8. januarja 1944, na obletnico padca pohorskega bataljona, ki se je zgodil ravno na Sv. Primožu na Pohorju. Z izgubo Pohorskega bataljona je v oboroženem odporu proti nemškemu okupatorju na Štajerskem nastala velika vrzel. Zaradi nasilja, ki ga je izvajal okupator, predvsem pa njegove prisilne mobilizacije slovenskih fantov in mož v nemško vojsko, je tudi število partizanov na Štajerskem naraščalo počasneje kot v nekaterih drugih pokrajinah. Vodstvo slovenskega osvobodilnega boja je zato kar nekajkrat poslalo pomoč na Štajersko v enotah in aktivistih. Taka pomoč je bila potrebna že ob ustanovitvi drugega Pohorskega bataljona maja 1943 pa ob ustanovitvi Pohorskega odreda v začetku novembra istega leta in ob ustanovitvi Zidanškove brigade, ki je sovpadala s pričetkom pohoda XIV. divizije na Štajersko ter s krepitvijo in vse večjo množičnostjo oboroženega odpora v tem delu Slovenije. Zidanškova in Šlandrova brigada ter brigade XIV. divizije in ostale enote 4. operativne cone so v obdobju od aprila do novembra 1944 potisnile okupatorja v defenzivo na vojaškem in političnem področju, vzpostavile precejšnje osvobojeno ozemlje in mobilizirale skoraj 14.000 novih borcev. Žal pa takrat ni bila ustanovljena nova divizija in s tem nov korpus, kar bi bistveno spremenilo razmerje sil med okupatorjem in partizanskimi enotami v tem delu Slovenije.

Celo nasprotno. Oktobra 1944 sta morali Zidanškova in Šlandrova brigada, zaradi potreb na drugem območju, začasno oditi na Dolenjsko, kjer sta pripomogli k osvobajanju slovenskega ozemlja. Poznejša vrnitev na prvotno okupacijsko območje in sodelovanje v zaključnih operacijah v zadnjih tednih vojne sta Zidanškovo brigado zapisala v slovensko vojaško zgodovino kot enoto, ki je v nekaj manj kot letu in pol svojega delovanja pokazala izjemno vojaško in moralno moč. Nobenega od borcev in bork brigade ni gnala pred sovražnikove puške želja po ubijanju ali oblasti, gnala jih je krivica, ki so jo takrat okupatorji prizadeli slovenskemu narodu in želja po svobodi, ki še danes velja za eno izmed temeljnih človekovih pravic.

Kot je povedal župan občine Vuzenica je za tamkajšnje krajane in krajanke izjemno pomembno, da na takšen način obudijo zgodovino, ki je izrednega pomena za njihov kraj, hkrati pa poučijo tudi mlade, jih opomnijo, kako bojevito so se borili za nacionalni ponos in domovino.


Za kratek kulturni program, ki ga je povezovala Anja Vajde, so poskrbeli ansambel Diaton, pevke iz vuzeniške šole in Vaška godba Vuzenica.

admin

See author's posts