1. V kolikšnem času bi uvedli pokrajine in koliko pokrajin?
V stranki TRS smo prepričani, da je decentralizacija RS nujna, da je potrebno prenesti nekatere oblastne funkcije na pokrajine. Predvsem menimo, da lokalna okolja bolje prepoznavajo svoje potenciale in potrebe, in bi bolje uresničevale načela trajnostnega razvoja. Prepričani smo, da je v Sloveniji potreba po 6-8 pokrajinah. Uvedba pokrajin je sestavni del naše paradigme trajnostnega razvoja, zato pokrajine potrebujemo takoj.


2. Katere reforme se boste najprej lotili in zakaj?
V stranki TRS se bomo najprej lotili analize delovanja državne uprave z vsemi uradi in agencijami; zahtevamo transparentnost njenega delovanja, javnih naročil.
Prioriteta je tudi začetek intenzivnega socialnega dogovarjanja, s ciljem sklenitve novega družbenega dogovora.

3. Kako bi zmanjšali primanjkljaj v državni blagajni?
Predvsem s povečanim zaposlovanjem. Tukaj ne gre za novoletne želje in božične obljube; s preusmeritvijo Slovenije v trajnostni razvoj, ki temelji na socialni vključenosti, izrabi obnovljivih in dosegljivih virov energije, trajnostno naravnanem gospodarstvu predvidevamo v prvi fazi 50.000 novih delovnih mest v materialnem gospodarstvu (izraba obnovljivih energetskih virov, pospeševanja prehranske samopreskrbe, gradnja servisnih objektov …) in 10.000 (samo) v servisih oskrbe starejšega prebivalstva.
Nadaljnji ukrep zadeva davčno politiko, s povečanjem davčnih prilivov predvsem s povečanjem davkov za bogatejše, davkom na luksuz in neaktivno premoženje, dejavnosti, ki so v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja. In, seveda, s pregonom vseh, ki se izogibajo plačevanju davkov.

3. Kakšne ukrepe predlagate za izboljšanje delovanja državne uprave in celotnega javnega sektorja?
Enačenje javnega sektorja in javne uprave je ali zavajanje javnosti ali posledica neznanja. Javni sektor vključuje ključne družbene podsisteme, ki zagotavljajo vsem nam življenje: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, varnost, pravosodje, novinarstvo, upravljanje države …in vsakogar, ki napoveduje, da bo javni sektor krčil, bi bilo potrebno resno preizprašati, kako si predstavlja ne le razvoj, ampak obstoj te skupnosti.
Za javno upravo pa trdimo, da je bila vseskozi izrabljana kot odlagališče kadrov političnih strank, kar je nedvomno vplivalo na njeno učinkovitost. Zavzemamo se za to, da zagotovimo javni upravi avtonomijo, politično nevtralnost in s tem strokovnost in učinkovitost. Javna uprava mora biti to, kar ji predpisuje ustava: strokovni del izvršilne vele oblasti.

4. Kako komentirate delovanje AUKNA in ali bi ga ukinili?
Predpogoj za tovrstno izrekanje je resna analiza dosedanjega delovanja in učinkov tega; vsakršno govorjenje vnaprej se nam zdi povsem neresno. Pregled in analiza AUKNA sodi med prioritetne naloge pregleda delovanja celotne državne uprave.

5. V čem ste boljši oziroma drugačni od ostalih strank?
S stranko TRS se ne more primerjati nobene politične stranke ali njenega odvoda, ki so bile do sedaj prisotne v slovenskem političnem prostoru. Smo namreč stranka, ki zahteva povsem novo razvojno paradigmo: zahtevamo trajnostni razvoj. To pomeni, da morajo biti trije stebri razvoja sodobne družbe – okolje, sociala in ekonomija – v tesni medsebojni odvisnosti tako, da so okoljske politike ekonomsko in socialno vzdržne, socialne politike okoljsko in ekonomsko izvedljive, ekonomske politike pa socialno in okoljsko sprejemljive. Stranka TRS je prinesla v političen govor Slovenije povsem nove teme, ki so povsem izrinile dosedanje prevladujoče (in neplodne) teme predhodnih volitev. Stranke, ki zaznavajo, da prebivalke in prebivalci te države zahtevamo spremembe, ki niso zgolj kozmetične, so sintagme, ki smo jih prinesli v političen prostor, posvojile, vendar je iz njihovih pojasnil jasno, da jih ne razumejo. Npr., trajnostni razvoj NI cilj, kamor bi v naslednjih letih bolj ali manj težili, trajnostni razvoj JE POT, s katerim bomo zagotavljali družbo socialne vključenosti, okoljske varnosti in ekonomskega razvoja.

6. Kako boste omogočili učinkovito kreditiranje gospodarstva in njegov razvoj?
Stranka TRS je prepričana, da je potrebno najprej pregledati dosedanje poslovanje bank, ki se nam državljankam in državljanom kaže kot neodgovorno in negospodarno razmetavanje. Zahtevali in z vsemi legalnimi in legitimnimi sredstvi, s katerimi razpolaga država, bomo zahtevali vrnitev nesmotrno zapravljenega denarja in osebno odgovornost ljudi, ki so z njim upravljali.
Selektivno bomo zmanjševali davke in omogočali davčne olajšave za tiste dejavnosti, ki zagotavljajo trajnostni razvoj Slovenije.
Kreditni krč bomo sprostili tako, da bomo zahtevali prehodno obdobje za povečanje kapitalske ustreznosti bank, skladno z evropsko direktivo in zagotovili kvalitetne dolgoročne finančne vire za trajnostno naravnano gospodarstvo.

7. Ali se zavzemate za brezplačni študij in kako bi omejili izrabo študentskih napotnic?
V stranki TRS se odločno zavzemamo za odprt dostop javnega izobraževanja skozi celotno izobraževalno vertikalo. Javni šolski sistem ima temeljno poslanstvo izravnavati socialne in okoljske razlike in neenakosti. Študij in šolanje mora (po-ostati) brezplačno.
Glede zlorab študentskih napotnic menimo, da so v prevladujoči meri odraz stanja v družbi; z delom preko njih si mnogi zagotavljajo preživetje. Absurdno je, da se študenti borijo za pravico do dela, namesto, da bi se borili za pravico do študija. Preobsežno študentsko delo bomo omejili tako, da bo postala glavna perspektiva študentov čim kvalitetneje in hitro končati študij in se vključiti na trg dela, kajti preobsežno študentsko delo je simptom in ne temeljni problem. Prave zlorabe pa preganjajo inšpekcije.

8. Na kak način bi povečali zaposljivost?
V stranki TRS vemo, da se je, se in se še bo izobrazbena struktura aktivnega prebivalstva močno spremenila. Ponudba na trgu dela pa temu ne sledi, tudi zato, ker je bila do sedaj država na tem področju preveč pasivna in preveč odvisna ter servilna kapitalskim lobije. Le-ti pa razumejo aktivno prebivalstvo kot kapitalsko lahko dosegljiv vir, kot vir, ki ga je mogoče izkoriščati in z njim ustvarjati ekstra profite.
Vidimo vrsto priložnosti za povečanje zaposlovanja na področjih, ki se jih demagoško razglaša za porabo. V servisno storitvenih dejavnostih moramo, ne samo zaradi zaposlovanja, ampak ker to terjajo potrebe na trgu, podpreti možnosti za zagon dejavnosti: socialnega varstva in skrbstva, načel vseživljenjskega učenja, kulturnih dejavnosti … Te dejavnosti se lahko odvijajo v najrazličnejših oblikah lastnine: javne, partnerstva, zadrug, zasebne. Samo znotraj storitvenih dejavnosti, povezanih z neposredno oskrbo starejših v novozgrajenih in potrebnih domovih, predvidevamo 10.000 novih delovnih mest. Številka se vsaj podvoji s servisi oskrbe ostarelih na njihovih domovih. Izgradnja potrebne tovrstne infrastrukture pa pomeni takojšnjo možnost zagona gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
S prehodom na trajnostni razvoj pridobimo samo znotraj materialnega gospodarstva nekaj 10.000 novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. To področje je pri nas povsem zanemarjeno; in glede tega nam ni potrebno odkrivati tople vode: to so dejavnosti, ki danes zagotavljajo razcvet in prihodnost v mnogih nam sosednjih deželah. Zahteva po energetski učinkovitosti in rabi obnovljivih virov energije – ponovno – pospešuje zagon v gradbeništvu in obrtnih dejavnostih.
Odgovor tiči v naših virih: visoka izobrazbena struktura – predvsem – mlajše delovne sile in pestrosti naravni viri. Vse to so viri, ki smo jih v tej državi do sedaj le izkoriščali in manj negovali in upravljali v smer skupnega uravnoteženega razvoja.

9. Kakšno je vaše stališče do NLB in NKBM?
Prepričani smo, da je vitalni nacionalni in javni interes po ohranitvi močnih denarnih zavodov v lasti države. Vsekakor pa velja za banke v lasti države tisto, kar smo zapisali že zgoraj (vprašanje št. 6): nujno je pregledati in sankcionirati dosedanje nemarno in neodgovorno delo (tudi) bankirjev. Od bank in bankirjev bomo zahtevali etično delovanje in poslovno odličnost v skladu s kriteriji strokovnosti.
Zavedamo se, da je kapitalsko močan in neodvisen bančni sektor predpogoj za zdravo gospodarstvo.

10. Obstajajo podjetja, ki jih država ne sme prodati?
V stranki TRS menimo, da naj se proda tista podjetja, ki niso skladna z načeli trajnostnega razvoja. Prav tako smo prepričani, da je potrebno končno razjasniti, katere so tiste dejavnosti splošnega in strateškega pomena, kjer mora država, zaradi varnosti in stabilnosti, ostati ali postati večinska lastnica. To so vsekakor dejavnosti, ki zagotavljajo varovanje javnega dobra.

11. Ali bi povečali davke in zakaj?
V stranki TRS zahtevamo oblikovanje nove obdavčitvene lestvice, ki bo bolj, kot velja danes, obdavčila prebivalke in prebivalce z najvišjimi dohodki. Izhajamo iz prepričanja, da sestavljamo družbo vsi od najrevnejših do najbogatejših in da smo vsi prejemniki javnega dobra. Ker pa ne živimo v družbi gmotne enakosti, moramo v skladu s svojim premoženjem prispevati k javnemu dobru. Posebej bomo obdavčili tudi vse tisto premoženje, ki je ekonomsko pasivno, obdavčili bomo luksuz (glede tega, kaj je v naših pogojih luksuz ni težko določiti), obdavčili bomo vse tiste gospodarske dejavnosti in ravnanja, ki so nesprejemljiva za načela trajnostnega razvoja, dodatno bomo obdavčili zdravju škodljive, vendar legalne, droge: alkohol in tobak.
Smo prosti zviševanju DDV.
Po drugi strani pa bomo pospeševali razvoj podjetniške iniciative, ki je skladna a načeli trajnostnega razvoja: uvedli bomo letne davčne pavšale za mala in srednja podjetja glede na obseg prometa za prvi dve leti poslovanja, možnost davčnih pogajanj in odkupa davčnih knjig, y davčnimi olajšavami bomo spodbujali zeleno trajnostno gospodarstvo, ki temelji na domačih obnovljivih virih (voda, sonce, veter, les, zemlja).

admin

See author's posts