Za razvoj podeželja ključno povezovanje

Za razvoj podeželja je ključno povezovanje lokalnih ponudnikov in osveščanje potrošnikov o pomenu kakovostne hrane, ugotavljajo pridelovalci v Slovenskih goricah. Na včerajšnjem posvetu v Kungoti, katerega se je udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksandra Pivec, je bilo slišati, da so priložnosti tudi v turizmu. 

V okviru projekta Flagship products, ki je sofinanciran s strani Evropske unije, so v Kungoti v Hiši vseh generacij izvedli delavnico o spoznavanju lokalnih produktov ter inovativnosti in podjetništva na podeželju, posvet ter terenski ogled. V projektu poseben poudarek dajejo na medgeneracijskem učenju. Po besedah Janje Viher iz Zavoda za inovativnost in podjetništvo, projekt gradi ravno na povezovanju različnih deležnikov, s katerimi bi lahko nadgradili lokalno ponudbo, ki ima kljub svoji pestrosti težave s prodiranjem na trg.

kungota2

Z namenom vzajemnega medgeneracijskega ozaveščanja o pomenu lokalne oskrbe s hrano in surovinami je potekala ustvarjalna delavnica za male in velike otroke na temo vodilnih produktov regije (jabolka, buče, med, kruh, fižol, mleko in mlečni izdelki). Na delavnici so se jim pridružili tudi otroci iz vrtca Zgornja Kungota in starejši občani občine Kungota, ki so dnevni obiskovalci Hiše vseh generacij.

Tomaž Kren s Sadjarske kmetije Kren si želi, da bi slovenski potrošniki prepoznali kakovost lokalno pridelane hrane in se zavedali, da je za to včasih treba plačati tudi višjo ceno. S tem si bodo ne le izboljšali svoje zdravje, ampak tudi pomagali lokalnim kmetom in podeželju preživeti. “Z našim načinom pridelave nenazadnje tudi skrbimo za okolje. Kmetovalec je danes tudi naravovarstvenik,” je izpostavil.

Kmete je potrebno izobraziti

Upamo, da bo država končno zaščitila kmete, ki se res trudimo pridelati polnovredno hrano najvišje kakovosti,” je dejala Maja Kekec, katere družina ima dolgoletno tradicijo sirarstva, ob tem pa opozorila na nepošteno konkurenco velikih trgovcev. “Ljudi je treba izobraziti,” je dodala in izpostavila primer, ko se ljudje zgražajo, da je na mleku smetana. “Ne vedo, da je to naravno,” je dodala.

kungota ministrica za kmetijstvo

Ministrica Pivčeva se je strinjala s tem, da vzgojno-izobraževalne institucije premalo delajo na tem. “Sistem ni optimalen. Res preferira najnižjo ceno, še vedno pa omogoča izbiro,” je poudarila. Po njenih ugotovitvah je odvisno od posameznega ravnatelja, ponekod se izbiro prepušča pravnikom. “Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je, da uvedemo nadzor nad tem, kaj šole počnejo,” je menila. Spomnila je na nedavno afero s poljskim mestom in ponovno opozorila javnost na pomen lokalno pridelane hrane. Ob tem pa dodala, da ima Slovenija za lastno pridelavo hrane dobre pogoje, vendar pa da so tudi v slovenskem kmetijstvu potrebne spremembe. “Več je treba delati na znanju, povezovanju, inovativnosti in podjetnosti. Veliko pa bo potrebno delati tudi na lokalnem povezovanju ponudbe in turističnega segmenta, ki je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podeželskih okolij,” dodaja Pivčeva.

Občine kmetom v pomoč

Občine lahko kmetom pri njihovi podjetnosti pomagajo predvsem z ureditvijo osnovne infrastrukture, kot so ceste in internet. Prav tako bodo poskušali kmete tesneje vključiti v lokalno turistično ponudbo, je dejala županja občine Kungota Tamara Šnofl.

 

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV