Kot sta ob predaji povedala predstojnik ptujske kirurgije Borut Kostanjevec in kardiologinja Julija Tepež, sicer tudi tamkajšnja mestna svetnica, so se za peticijo, pod katero se je še vedno mogoče podpisati, odločili zaradi neuspešnih dogovorov in neodzivnosti pristojnega ministrstva.

V času od sredine novembra do danes so zbrali več kot 2200 podpisov, kar po besedah Kostanjevca kaže na dodatno podporo in strinjanje občanov, da regija potrebuje urgentni center. Ob tem je tudi dodal, da bodo, če bo potrebno, zbrali tudi 20.000 podpisov, saj so jo doslej peljali zgolj lokalno.

Ptujski župan je dejal, da so si, ne le mestna občina, temveč tudi širša lokalna skupnost, sosednje občine, politika na regionalni ravni in javnost enotni, da Ptuj nujno potrebuje urgentni center in ne pristaja na to, da bi bili prebivalci tega dela Slovenije manj vredni od preostale države.

Ob tem je povedal, da je po več poskusih tokrat vendarle uspel dobiti termin za sestanek pri ministrici, tako da ji bo 27. januarja predal zbrane podpise, izpostavil aktualno problematiko in zahteval odgovore glede nadaljnjih aktivnosti za pričetek gradnje.

“Država je sredstva, ki so bila lani v proračunu zagotovljena za gradnjo, prenesla v leto 2017, kar kaže na to, da je tudi na državni ravni sprejeta potreba po ptujski urgenci. Ne gre le za mesto, pač pa za 140.000 prebivalcev Spodnjega Podravja, ki si zaslužijo enako obravnavo kot vsi ostali v naši državi,” je še dodal Senčar.

Tepeževa je poudarila, da je ptujski iz mreže urgentnih centrov izpadel brez utemeljenega razloga, sedanje razmere v internistični in kirurški urgentni ambulanti pa so po njenem neprimerne in ne ustrezajo osnovnim standardom zdravljenja in nudenja nujne pomoči.

Kostanjevec, sicer tudi vodja sindikata Fides v ptujski bolnišnici, je opozoril, da se okrog gradnje urgence stvari tako zapletajo, da lahko bolnišnica ostane brez nje, kar bi pomenilo bistveno slabšo zdravstveno oskrbo v regiji. Ob tem je dodal, da se mu načrtovanih 2,5 milijona evrov zdi premalo za izvedbo celotnega projekta.

V Splošni bolnišnici Ptuj se je danes zagona magnetne resonance udeležil tudi direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na zdravstvenem ministrstvu Tomaž Glažar, ki je v zvezi z urgenco povedal, da ta projekt nikoli ni bil pod vprašajem, pač pa so se kopja lomila le okoli finančne konstrukcije.

Potem ko je ministrstvo za delo že izdalo soglasje k nakupu enega od zemljišč v lasti bolnišnice za potrebe ptujskega doma upokojencev, je bolnišnici po njegovih besedah očitno uspelo priskrbeti okoli 600.000 evrov zahtevanih lastnih sredstev, ministrstvo pa ima že od lani rezerviranih 1,9 milijona evrov.

“Z zaprtjem konstrukcije bomo takoj začeli urejati vse potrebno,” je zagotovil Glažar in dodal, da je bila težava v tem, da zemljišče ni bilo vključeno v načrt prodaje stvarnega premoženja, kar bo treba na osnovi decembra prejete vloge še formalno speljati. Zadevo so že predali ministrstvu za javno upravo, Glažar pa pri tem ne pričakuje nobenih težav.

Na vprašanje, kdaj naj bi se gradnja vendarle začela, je odvrnil, da je to v javnem sektorju vselej nehvaležno vprašanje, saj gredo projekti preko javnih razpisov, v zadnjih letih pa so imeli precej slabih izkušenj z različnimi pritožbami neizbranih gradbenih ponudnikov.

Vir: STA