Župani Spodnjega Podravja tudi na ponedeljkovem kolegiju niso prišli bližje dogovoru z občinama Kidričevo in Starše, ki ne želita potrditi spremembe cen oskrbe s pitno vodo v delu, ki se nanaša na omrežnino. Večina jih bo spremembe cen vodarine in omrežnine sicer potrdila v naslednjih tednih, tako da bi te začele veljati z novembrom.

Direktor ptujske komunale Janko Širec je občine sicer pozval, naj nove cene potrdijo do 1. oktobra, a nekatere v naslednjem mesecu še nimajo načrtovane seje občinskih svetov. A bolj kot to je tokratni kolegij županov ptujske regije znova razvnel “ping pong” s kidričevskim županom Antonom Leskovarjem, ki še naprej ne pristaja na dvig omrežnine v delu, ki se nanaša na stroške obnove priključkov.

“Del našega vodovodnega omrežja pokriva bistriška komunala in tam so z nižjo omrežnino že doslej zamenjali tri četrtine števcev in normalno vzdržujejo priključke, medtem ko ptujsko podjetje, ki ima zdaj za deset centov nižjo ceno vzdrževanja priključkov, želi ceno dvigniti za evro in pol,” je bil nezadovoljen Leskovar, ki komunalnemu podjetju očita zaslužkarstvo.

Ob tem je zavrnil očitke županskih kolegov, da s svojim nasprotovanjem ogroža sedanji enotni sistem vodooskrbe v regiji, saj so potrdili vodarino. “Ker pa bi morali občani plačati več kot bistriški komunali, smo se temu uprli,” je dodal.

Tudi v Staršah, še eni mejni občini regije, ki se delno oskrbuje iz mariborskega vodovoda, za zdaj ne sprejemajo argumentov večine. Kot je povedal podžupan Marjan Malek, prav tako želijo, da naredijo jasen izračun stroškov in da občani vedo, kaj plačujejo, ne pa da se postavljajo neke pavšalne cene.

Kompromis bodo zdaj skušali iskati v ožjem krogu, a je vprašanje, če bo do njega prišlo, saj za zdaj vsak trdno vztraja pri svojih stališčih. Širec je tako pojasnil, da je cena njihove storitve nekaj višja predvsem zato, ker so se na nekaterih drugih območjih menjave priključkov lotili že prej in je vzdrževanje zdaj tudi cenejše.

Ptujska županja Nuška Gajšek je na kolegiju celo predlagala občinama, naj razmislita, če sploh še želita ostati v enotnem sistemu. Po njenih besedah imata vso pravico, da nasprotujeta, a to pomeni, da sistem ni več enoten in bo treba sprejeti drugačne odločitve. “Kakšne bodo, pa bomo videli v prihodnjem obdobju,” je dejal Gajškova, ki se je sicer strinjala, da vendarle opravijo še en krog pogovorov.

Neuspešen je bil direktor komunale tudi pri prepričevanju županov v potrditev dobrih 370.000 evrov vrednega načrta nujnih investicijskih vlaganj v vodovodni sistem za leti 2019 in 2020. Znova je kot prvi potrditev zavrnil kidričevski župan, saj želijo najprej prejeti transparentne ponudbe, jih nato potrditi in šele potem plačati.

Širec mu je vrnil s predlogom, da iz načrta v tem primeru izvzamejo vgradnjo filtra za odstranjevanje železa in mangana v Gerečji vasi, ki je v prvi vrsti namenjen prav Kidričevemu in Staršam, kar je Leskovar označil za izkazovanje moči. Župani so se na koncu le uspeli dogovoriti, da načrta ne bodo potrdili, pač pa bodo od komunale najprej prejeli informacije o ponudbah za izvedbo razpisanih del.

Ob koncu kolegija je župane z aktualnimi razmerami glede gradnje urgentnega centra seznanila direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Kot je povedala, je razpis za izbiro projektanta v zaključni fazi, prijavljena sta bila dva, tako da bi dokumentacija lahko bila pripravljena do konca leta in bi z gradnjo lahko začeli naslednje leto. Tudi z denarjem, ki so ga za zaprtje finančne konstrukcije že potrdile občine, na kar jih je Užmahova danes tudi spomnila.
Vir: STA