Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo tožbo predsednika SDS Janeza Janše zoper finskega novinarja Magnusa Berglunda in druge za umik izjav in plačilo odškodnine zaradi oddaje Resnica o Patrii, pišeta Delo in Dnevnik. Sodišče je ob tem poudarilo, da je sporno izjavo Berglunda treba razumeti kot novinarjevo mnenje in ne kot trditev o dejstvih.

Janša je zaradi izjav, objavljenih v razvpitem dokumentarnem filmu, poleg Berglunda tožil še finsko nacionalno televizijo YLE in nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Bojana Potočnika. Sodišče je odločilo, da ne bo dobil zahtevane odškodnine v višini poldrugega milijona evrov.

Kot ugotavlja sodišče, je Berglund pri pripravi oddaje ravnal skrbno, za svoje mnenje je imel dovolj podlage v zbranih informacijah in je temu, kar je izrekel, tudi verjel. Ob tem sodišče ni ugotovilo naklepa škodovati Janši.

Čeprav je tudi Potočnikova izjava, da je Janša prek takratnega notranjega ministra vplival na potek predkazenskega postopka oziroma onemogočal sodelovanje med finsko in slovensko policijo v zvezi z nakupom osemkolesnikov, objektivno žaljiva, gre le za njegovo mnenje in ne trditev, še piše Delo.

V odzivu na sodbo je odvetnik Potočnika Rok Čeferin dejal, da je odločitev skladna s prakso ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice, po kateri mora biti v svobodni družbi vsakomur dovoljeno, da javno izrazi svoje mnenje, ob čemer mu ni treba dokazati resničnosti tega mnenja, navaja Dnevnik.

Potem ko je višje sodišče decembra 2013 razveljavilo prvotno sodbo, po kateri bi morala Berglund in televizija plačati Janši 15.000 evrov in umakniti izjavo, da je človek, ki je v Patrijinih dokumentih označen z J, Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade, je okrožno sodišče v ponovnem odločanju tožbo aprila lani v celoti zavrnilo.

Višje sodišče tako med drugim meni, da okrožno sodišče glede na sodno prakso ustavnega in Evropskega sodišča za človekove pravice ni čezmerno zavarovalo novinarjeve pravice do svobode izražanja na račun Janševe pravice do časti in dobrega imena. Zgolj objektivna žaljivost Berglundovih izjav pa ne zadostuje za sklep o protipravnosti ravnanja.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts