VIDEO: Na Domoznanskih pomenkih o Janku Glazerju in Karolu Glaserju

Na Domoznanskih pomenkih v Kulturnem domu Hoče so tokrat povezali dva strokovnjaka, ki izhajata iz ene družinske veje. Glavna junaka pomenkov sta bila Janko Glazer, pesnik, literarni zgodovinar in bibliotekar, rojen v Rušah, ter Karol Glaser, rojen v Hočah, jezikoslovec, književni zgodovinar, indolog, prvi slovenski doktor sanskrta, prevajalec, profesor.

Domoznanski pomenki so sklop prireditev, ki jih prireja Mariborska knjižnica z namenom osvetlitve krajevne zgodovine in pomembnih posameznikov v lokalnih skupnostih. Letošnja tema je rodbina Glaser – Glazer, ki premore kar nekaj pomembnih posameznikov, med katerimi zagotovo izstopata literarni zgodovinar in jezikoslovec Karol Glaser, predstavnik njene hoške veje, in njegov ruški sorodnik, pesnik, literarni zgodovinar in bibliotekar Janko Glazer.

Janko Glazer je bil dolgoletni ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor – takrat imenovane Študijska knjižnica. Posvečal se je tudi uredništvu, delal je pri Novih obzorjih, in raziskovalnemu delu, pisal je prispevke za Slovenski bibliografski leksikon. Izdal je pet pesniških zbirk, njegove pesmi uvrščamo v slovensko moderno. Da je izredno pomemben za okolje, v katerem je živel in ustvarjal, še danes, priča, da so po njem imenovene nagrade, ki jih v Mariboru podeljujejo za posebne dosežke in življenjsko delo na področju umetnosti.

Karol Glaser se je po maturi vpisal na študij slavistike in klasične filologije na univerzo na Dunaj. Kot domači učitelj je najprej služboval pri družini grofa Brandisa, lastnika mariborskega gradu, in nato kot profesor poučeval na Ptuju, v Kranju, Leobnu, Celju, Widenauu, ki je današnja Vidnava na Češkem, Trstu in Ogrskem Brodu na Moravskem, kjer je bil ravnatelj zasebne židovske nižje gimnazije.

Stične točke obeh veljakov
Zagotovo imata tako Janko Glazer kot Karol Glaser več stičnih točk, zaradi katerih sta pomembna ne samo za svoja kraja, ampak tudi širšo okolico, ne nazadnje Slovenijo. Kljub temu, da sta bila sorodnika, se skoraj do konca življenja nista poznala, nam je povedal Vili Rezman, nekdanji župan Ruš, ki je med drugim tudi poznavalec Janka Glazerja in njegovega dela. A našel je nekaj vzporednic med njima, kar smo zabeležili v njegovi izjavi:

Na domoznanskih pomenkih je razlike in vzporednice med tema dvema pomembnima veljakoma iskal in našel tudi Mitja Čander. Karol Glaser je po njegovem človek Habsburške monarhije, ne nazadnje se je rodil nekaj let pred marčno revolucijo, tipični intelektualec, narodno zaveden. Za Janka Glazerja pa pravi, da je otrok nekih drugih časov, a prav tako narodno zaveden in eden odločilnih tvorcev za vzpostavitev kulturnih institucij v Mariboru. Kako ju je označil Čander, lahko prisluhnete v njegovi izjavi:

Sogovorniki na Domoznanskih pomenkih pa na dogodku niso izpostavili samo Glazerja in Glaserja, prebivalca Ruš in Hoč, ampak tudi skupno sodelovanje med občinama Ruše in Hoče-Slivnica. VIli Rezman je tako na pomenku izpostavil, da so Ruše in Hoče povezani že dva tisoč let. “Že tisti Rimljani, ki so se nekoč tukaj, v Hočah, ustavili, so po poti, ki je vodila mimo Pekrske gorce do Ruš in v Rušah preko Drave, obiskovali naše kraje.” je povedal Rezman. Tako je povedal:

Očitno pa pomembnosti Janka Glazerja in Karola Glaserja pa ne ceni sedanje ruško vodstvo, saj na dogodku ni bilo niti ruške županje Urške Repolusk niti njenih podžupanov, pa niti ne povezave med občinama, ki ju povezujeta ta dva veljaka in še veliko drugih stvari in sedanjosti. Ne nazadnje sta občini v neposredni bližini.

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV