Valentinovo je starodavni praznik, ki so ga še pred vsemi marketinškimi zgodbami praznovali tudi Slovenci in Slovenke. Staro tradicijo praznika zaljubljenih ponekod skušajo oživeti, tako kot za gregorjevo, dan, ko se ptički ženijo. Na Slovenskem je pravzaprav več spomladanskih praznikov, ko se izkazuje ljubezen. Ob valentinovem so nekoč otroci iskali ptičke iz testa.

Valentinovo je imelo tako nekoč širše razsežnosti – predvsem po dolgi zimi, ko je marsikje zmanjkalo ozimnice in tako pri hiši ni bilo več žita in moke, so tiste gospodinje, ki so še imele sestavine, spekle ptičke iz testa in jih nastavile po vejah dreves in grmovja. Predvsem otroci so nato iskali te ptičke in jih odnesli domov. Tako so se tistega dne najedli, če pa so imeli srečo, so ptičkov našli še več in so jih lahko jedli za zajtrk še naslednje dni, namočene v vroč čaj ali vroče mleko.

Sveti Valentin pisal pesmi svoji izbranki

Valentinovo pa velja tudi kot god svetega Valentina, ki je živel v 3. stoletju. Zaprli so ga zaradi njegove vere, zgodba pa pravi, da naj bi se zaljubil v slepo hčer svojega paznika. Pisal ji je pesmi, zaradi njegove velike ljubezni in prošenj, pa naj bi se ji vrnil vid. Njegova navada pisanja pesmi z vsebino ljubezni se je prenesla na današnji čas, velja namreč, da svojim dragim ljudje za valentinovo prav z verzi izpovedo ljubezen. A danes valentinovo ne velja samo za praznik zaljubljencev, ampak tudi vseh, ki se imajo tako ali drugače radi in si ob tem prazniku s pesmimi in ljubeznijo odklenejo srce.

Uredništvo

See author's posts