PRENOS V ŽIVO

VIDEO: Rušane navdušile mišice
Skoraj gola in zelo mišičasta telesa. Po dvajsetih letih premora

V UKC Maribor želijo (pre)seliti pljučni oddelek s Slivniškega Pohorja

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor je včeraj članom sveta zavoda predstavilo projekt selitve oddelka za pljučne bolezni s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru, o nujnosti katere se zaradi dotrajanosti sedanje lokacije govori že več desetletij. Denarja zanjo sicer še nimajo zagotovljenega.
seja sveta ukc maribor (2)

“Treba je preiti od besed k dejanjem,” je poudaril strokovni direktor Matjaž Vogrin. “Zavedati se moramo, da pljučni oddelek deluje v nemogočih razmerah in da je treba čim prej opraviti to selitev,” je dodal.

Ker v UKC Maribor ni prostora za gradnjo novih objektov, naj bi pljučni oddelek preselili v prostore sedanjega oddelka za kožne bolezni v stavbi klinike za interno medicino, s prehodno rošado nekaterih drugih oddelkov. Projekt je skupek prehodnih idej za selitev in je ocenjen na nekaj več kot devet milijonov evrov. “Predstavili smo ga že ministrstvu, odločitve glede sofinanciranja še nimamo,” je povedal Vogrin.

“Načrtujemo, da bi v letošnjem letu pripravili projektno dokumentacijo, v naslednjih dveh letih, morda dveh letih in pol pa realizirali celoten projekt. Enostavno ni več mogoče čakati,” je dodal.

Selitev pljučnega oddelka je sicer le ena v vrsti nujnih vlaganj v opremo in prostore UKC Maribor. Vogrin je na današnji seji sveta zavoda predstavil podrobno analizo, ki kaže, da v tem kliničnem centru v zadnjih 15 letih skoraj ni bilo investicij v prostore. V zadnjih desetih letih so nabavili novo medicinsko opremo le v nekaterih nujnih primerih. Ves ta čas je bil namreč v ospredju uravnotežen poslovni rezultat, ki pa ima danes za posledico dotrajano opremo in kadrovsko podhranjenost.

V posebnem poročilu je Vogrin predstavil razlike med državnim financiranjem UKC Maribor in drugih slovenskih javnih zdravstvenih zavodov, še posebej UKC Ljubljana. Tako je na primer za sanacijo preteklih izgub ljubljanski klinični center dobil skoraj 80, mariborski pa 5,5 milijona evrov. “Od vlade zahtevamo, da bolnikom, ki se zdravijo v UKC Maribor, zagotovi enakovredne pogoje kot tistim, ki se zdravijo v UKC Ljubljana,” je med drugim izpostavil.

Da tako ne bo šlo naprej, je poleg Vogrina izpostavil tudi direktor Vojko Flis. Še posebej je bil nezadovoljen, ker jim ministrstvo za zdravje kljub drugačnim obljubam ni odobrilo štirih najbolj nujnih investicij v letošnjem letu. Gre za angiograf na rentgenologiji, magnetno resonanco in mobilne rentgene za operacijski blok. Flis je zatrdil, da so iz UKC pravočasno zagotovili vso potrebno projektno dokumentacijo, saj se z nakupom teh naprav mudi, ker da je že oteženo zdravljenje bolnikov. Zaradi okvar angiografa, ki ga imajo trenutno na voljo, morajo bolnike z možgansko kapjo voziti na zdravljenje v UKC Ljubljana.

Člani sveta zavoda so podprli njun poziv za uvrstitev najbolj nujnih investicij v UKC Maribor – poleg selitve pljučnega oddelka so to še klime in obnova centralne kuhinje – v državni proračun. Po navedbah vodstva kliničnega centra bo namreč ogroženo izvajanje zdravstvenih programov, v kolikor se ne izvedejo investicije v nujno medicinsko opremo.

Vogrin je opozoril, da ima lahko nadaljnje varčevanje drastične posledice. “Če bomo vztrajali pri sprejetem sanacijskem načrtu, bomo čez nekaj let morda res imeli uravnoteženo poslovanje, a ne bomo imeli pogojev za varno zdravljenje bolnikov, ker ne bo ne kadrov, ne opreme, ne razvoja,” je prepričan.

UKC Maribor je včeraj dopoldne obiskal novi predsednik državnega zbora Dejan Židan. Po pogovoru z vodstvom in ogledu posameznih oddelkov je ocenil, da v njem delajo zelo zagnani in visoko usposobljeni ljudje. “Upravičeno pa opozarjajo na nekaj, kar tudi sam vidim, da je prioriteta. To je, da v državi resnično potrebujemo enotne normative in standarde ter seveda tudi denar zanje,” je povedal.

Strinja se, da merilo uspešnosti javnega zavoda ni le uravnoteženo poslovanje temveč tudi razvoj, za kar pa je potrebno vlaganje v opremo in drugo infrastrukturo bolnišnice. “Kot država potrebujemo moderno medicino. Naši državljani in državljanke si zaslužijo visoko kvaliteto storitev, ki jih potrebujejo, in kot država se moramo zavedati, da je to treba financirati,” je še povedal Židan.
Vir: STA