Oboleli prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer: 38 iz jugovzhodne Slovenije, 19 iz podravske, štirje iz koroške, trije iz osrednjeslovenske, posavske in pomurske regije, dva iz savinjske regije ter po en iz gorenjske, primorsko-notranjske in zasavske regije. Vsi bolniki so bili hospitaliziranih, umrl ni nihče. Da bi se ljudje izognili okužbi, morajo upoštevati preventivne ukrepe.

Bolezen poteka v več fazah, znaki pa so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil. V prvi fazi, ki traja nekaj dni je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča in pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni, po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko pride do nenadnega  padca  krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti,  krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic (skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin  in krvi v urinu). V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, lahko pa v tej fazi bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je 5 do 15%.
Pojav povečanega izločanja seča oznanja obdobje ozdravljenja. To obdobje lahko traja več tednov  ali mesecev in se konča s popolnim ozdravljenjem.Najtežje oblike običajno povzroča virus Hantaan, medtem ko virusa Dobrava in Puumala povzročata lažje oblike obolenja.

Če pri sebi opazite znake, ki ustrezajo mišji mrzlici, poiščite zdravniško pomoč in zdravniku povejte, da ste bili izpostavljeni dejavnikom tveganja za okužbo z virusom HMRS.