Nadzorni odbor mariborske občine je bil v iztekajočem se mandatu eden redkih, ki je imel priložnost bdeti nad delom dveh županov in dveh mestnih uprav. Nekateri mu očitajo, da je bil sestavljen po meri prejšnjega župana Franca Kanglerja, zaradi česar je bolj aktiven pri nadzoru sedanje mestne oblasti, kar pa predsednik Jože Glogovšek zavrača.

Glogovšek primerjave med delovanjem obeh uprav ni želel delati, je pa dodal, da je prejšnja Kanglerjeva zelo sodelovala z nadzornim odborom, medtem ko so z aktualno pod vodstvom Andreja Fištravca imeli nekaj več težav.

“Seveda je tudi prejšnja mestna uprava delala napake, ampak takrat se ni zgodilo, da direktorica mestne uprave ne bi sodelovala na naših sejah. V času nove mestne oblasti se je to dogajalo večkrat in na to smo jih tudi resno opozorili,” je dejal Glogovšek in dodal, da so se v zadnjem obdobju te stvari vendarle popravile.

O očitkih, da je bil nadzorni odbor bolj kompatibilen s prejšnjim županom, pravi, da sam ni naklonjen temu, da bi pokrival napake drugih, prav tako za kaj takega nima nobenih razlogov. Tudi Kanglerju so kdaj povedali, da nekatere stvari počne narobe, v zadnji fazi so mu med drugim svetovali tudi, da naj odstopi, a se je vseeno odločil vztrajati vse do zadnjega.

Ob tem je prvi nadzornik MOM posebej izpostavil dejstvo, da je tudi nadzorni odbor za posle v zvezi s spornimi radarji, ki so odnesli Kanglerja, izvedel iz medijev in se pred tem o njih ni izjasnil. Ko so se odločili stvari vendarle preveriti, so ugotovili, da je bila pogodba s pooblastilom mestnega sveta že podpisana, zato je spreminjati ni bilo več mogoče.

Kar nekaj očitkov pa gre po njegovem na sedanjo vsega leto in pol staro Fištravčevo mestno oblast. Kot meni Glogovšek, ni normalno, da župan tako velike občine nima podžupanov ter da namesto tega nekatere potrebe pokriva s podjemnimi pogodbami. “Čeprav on vztraja pri tem, da je to najboljša rešitev, menimo enako kot pristojno ministrstvo, da bi moral imeti vsaj enega ali dva podžupana, ki bi redno skrbela za določena področja,” je dejal Glogovšek.

Tako kot zaradi domnevno spornih podjemnih pogodb se bo moral Fištravec pred protikorupcijsko komisijo prav po prijavi nadzornega odbora zagovarjati tudi zaradi spornega nakupa obleke s službeno kartico. Župan je namreč julija lani v dveh mariborskih trgovinah s službeno kreditno kartico kupil za nekaj več kot 300 evrov oblačil. Denar je pozneje sicer vrnil z opravičilom, da je zmotno mislil, da je upravičen do službenega oblačila.

“Če je nekdo izvoljen za župana, potem mora vedeti, kaj lahko in kaj ne. Ne more pa se primerjati s komunalnim delavcem, saj je za svoje delo ustrezno plačan in si iz tega plačila lahko sam kupi primerno obleko. Takšno pojasnilo zato ni sprejemljivo,” je bil jasen Glogovšek.

Nadzorniki so se med drugim ukvarjali tudi z domnevno sporno prodajo zemljišča nesojenega projekta Maks na desnem bregu Drave. Slednjega je konec novembra lani za 610.000 evrov kupil kuvajtski poslovnež Hilal Arnaoutu, tam pa naj bi v naslednjih letih zrasla mednarodna univerza z okoli 2000 študenti. Zemljišče je leta 2011 kupilo podjetje ZIM, katerega 98-odstotna lastnica je bila MOM, a je ta zanj odštel kar 2,1 milijona evrov.

Nadzorni odbor je po besedah Glogovška želel podrobno pregledati poslovanje ZIM, a jim je direktor mestne uprave to onemogočil, hkrati pa se je mariborska občina odločila podjetje poslati v stečaj. Kljub temu so po drugih poteh preučili postopke okoli pridobivanja in prodaje zemljišča in ugotovili kar nekaj nepravilnosti ter verjetno oškodovanje občine.

Sicer pa je bil nadzorni odbor v tem mandatu deležen številnih anonimnih prijav z zelo različnih področij, vse pa so obravnavali zelo resno. Po njihovih ugotovitvah je bila večina med njimi upravičenih, saj je dejansko šlo za napačno poslovanje, je pa v nekaterih primerih gotovo šlo tudi za politična obračunavanja.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts