V Betnavskem gozdu odslej medovita drevesa

Danes je v Betnavskem gozdu v Mariboru potekala akcija sadnje medovitih dreves, ki so se je udeležili številni prostovoljci. Akcijo je omogočila družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki v imenu Republike Slovenije upravlja z Betnavskim gozdom. Akcija pa predstavlja tudi začetek širše izobraževalno – motivacijske kampanje SEM SPREMEMBA, katere namen je osveščati o izjemnem pomenu čebel za preživetje človeka.

sadnja medenih dreves (4)Pobudo za izvedbo sadnje medovitih dreves v Betnavskem gozdu je dala družba SiDG, ki je lani v tem gozdu na pobudo tukajšnjih krajanov postavila več parkovnih klopi. Betnavski gozd je od danes dalje bogatejši še za drevesa bele lipe, velikolistne lipe, navadne lipe,
češnje, pravega kostanja, ostrolistega javorja in jerebike. Krajani, čebelarji in dijaki Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor so posadili štirideset medovitih dreves, ki bodo dobrapaša vedno bolj ogroženim čebelam. “Ena izmed vlog gozda je tudi, da nudi pašo čebelam, kar lahko izboljšamo z drevesnimi vrstami, ki cvetijo. SiDG se tega zaveda, zato smo se tudi pridružili kampanji SEM SPREMEMBA. Sicer pa že ves čas spodbujamo vnašanje medovitih drevesnih vrst v gozdne sestoje. V letošnjem letu imamo tako v načrtu v državnih gozdovih posaditi več kot 20.000 medovitih dreves,” je ob akciji v Betnavskem gozdu izpostavil Zlatko Ficko, direktor SiDG.

Kampanja SEM SPREMEMBA želi spodbuditi vsakega posameznika, podjetje in ustanovo, da v okviru svojih možnosti zasadi vsaj eno medovito seme za medovito eno cvetico. Vsak cvet pomeni hrano za čebele, pa četudi je to »zgolj« cvet v lončku na balkonski terasi.

sadnja medenih dreves (2)

Temu pozivu Čebelarske zveze društev Maribor se priključuje tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je častni pokrovitelj kampanje SEM SPREMEMBA. Čebelarska zveza društev Maribor posebej pozdravlja saditev medovitih dreves v gozdovih in ob tej akciji poudarjajo, da so prav naši gozdovi največja neizkoriščena priložnost za povečanje pridelave medu. V Čebelarski zvezi društev Maribor vidijo možnosti tudi v razvoju urbanega čebelarjenja, ki ga prav tako želijo spodbujati in promovirati s to kampanjo. Ker je v Mariboru tudi na tem področju veliko še neizkoriščenega potenciala, bodo ustanovili sekcijo za Urbano čebelarstvo. K sodelovanju vabijo vse, ki jih to zanima.
Predsednik Čebelarske zveze društev Maribor, Vlado Vogrinec, je ob tej priložnosti apeliral tudi na Mestno občino Maribor, da sprejme odlok, da se naša krajina zasaja z avtohtonimi in medovitimi rastlinami, ki so v našem okolju naravno prisotne že stoletja in so prilagojena na naše klimatske razmere ter so kot take zelo koristne za čebele. S tem bomo veliko prispevali k zmanjševanju umiranja čebel. Da bi podobne odloke sprejele vse občine, si že nekaj časa prizadeva Skupnost občin Slovenije, ki je že pred leti pričela z akcijo Čebelam prijazna občina. Do danes so si ta naziv prislužile občine : Črnomelj, Šentjur, Rečica ob Savinji, Idrija, Mežica, Ljubljana in lani Ivančna gorica. V mesecu maju se bo kampanja SEM SPREMEMBA nadaljevala s sajenjem medovitih cvetic in medovitih grmovnic na izbranih osnovnih in srednjih šolah v Mariboru in okolici, v Celju in na Bledu. Zakaj so pomembne tudi medovite grmovnice – ker s svojimi cvetovi nudijo čebelam medičino ali cvetni prah, kar čebelam predstavlja vir energije za fizične aktivnosti, delno prebavljen pelod (cvetni prah) pa je glavni vir beljakovin za razvijajoče se ličinke. Tudi na majhnih vrtovih lahko od zgodnje pomladi do pozne jeseni s primerno zasaditvijo medovitih trajnic, kjer ves čas nekaj cveti, čebelam omogočimo nabiranje cvetnega prahu.
Na sončnih legah čebele razveseljujejo ameriški slamniki, nageljčki, rudbekije, lepe očke, astre, sivka, žajblji, hermelike, … na senčnih legah vrtov pa so čebelam zanimivi še telohi, svetilke, plahtice, kresnice, …. S sadnjo medovitih dreves bomo nadaljevali meseca oktobra in novembra na izbranih osnovnih in srednjih šolah.

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV