V 8. dneh Kurentovanja na Ptuju več kot 90 dogodkov

Letošnje Kurentovanje, že 56. po vrsti, bo na Ptuju med svečnico in pepelnico vnovič gostilo pustne like od blizu in daleč. V osmih dneh, med 2. in 9. februarjem, bo festival na Ptuju in v okolici obiskovalcem ponudil več kot 90 različnih pustnih dogodkov, združenih v treh sklopih: Etnofest (etnografske vsebine), Karnevalfest (zabavne vsebine) in Artfest (umetniške vsebine), katerih preplet predstavlja moč in presežno vrednost festivala.

BK2Q0056

Organizacijo Kurentovanja je letos prevzela Mestna občina Ptuj, saj gre za eno najpomembnejših ptujskih, slovenskih in evropskih etnografskih blagovnih znamk, ki jo je treba upravljati odgovorno, pregledno in skrbno – kot dober gospodar –, in to ne le v času pusta. K pripravi programa so organizatorji povabili vse dosedanje partnerje in producente, ki so se v večini odzvali, in bodo tudi letos prispevali svoje ideje in vsebine, da bo Kurentovanje vsaj tako zanimivo in norčavo kot prejšnja leta.

Železni repertoar Kurentovanja ostajajo kurentov – korantov skok, mednarodna pustna in karnevalska povorka, mestni pustni korzo, povorka otrok iz slovenskih vrtcev, mednarodni slikarski ex-tempore, karnevalska dvorana. Dogodki so namenjeni širši javnosti, nekateri pa posameznim skupinam, denimo etnografskim likom, otrokom, invalidom, umetnikom. Organizatorji na letošnjem Kurentovanju pričakujejo več kot 100.000 obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Večina dogodkov je za obiskovalce brezplačna, vstopnina je le za večerne dogodke v Karnevalski dvorani, cene vstopnic za odrasle se gibajo med 9 in 18 evri. Natančen program je objavljen v programski knjižici in na spletni strani Kurentovanja, dogodki bodo sproti predstavljeni tudi v družbenih omrežjih.

Tema letošnje povorke je prebujanje pomladi, saj etnografski liki ptujskega okolja in širše, ki jih ni malo, vsi na svoj način oznanjajo pomlad. Izbrana tema udeležencem povorke omogoča kreativne nadgradnje, transformacije ali samo dodatno slikovitost, ki bo pričarala prebujanje pomladi, narave, živih bitij. Zgodbe se lahko navezujejo tako na stare pripovedke, ljudske pesmi, lahko pa so le plod domišljije. Seveda je pomembno, da se pri tem ne pozabi na aktualnost, in če je možno, veliko mero humorja oz. pustne satire. Najboljše skupine bodo tudi letos nagrajene, nagradni sklad znaša 6.000 evrov.

Zajamčen proračun projekta je 336.000 evrov, od tega 46.000 evrov iz mestnega proračuna, preostalo so prihodki pokroviteljev festivala, koncesnin in vstopnin v Karnevalsko dvorano. Številke na prihodkovni in odhodkovni strani še niso končne, saj upoštevajo minimalne prihodke iz koncesij in vstopnin, hkrati pa organizatorji še zaključujejo izbor vseh partnerjev (javni razpisi). Natančni finančni rezultati bodo znani po končanem festivalu in bodo skupaj s smernicami za prihodnost predstavljeni zainteresirani javnosti.

Za izvedbo Kurentovanja je zadolžen petnajstčlanski organizacijski odbor, ki ga vodi Branko Brumen, vodja projekta pa je Pavel Magdić, oba z večletnimi izkušnjami pri svojem delu. Po zaključku festivala bo ekipa organizatorjev pripravila natančno vsebinsko in finančno poročilo s predlogi za naslednja Kurentovanja.

Ob predstavitvi Kurentovanja 2016 je župan MO Ptuj Miran Senčar povedal: »Kot organizator si želimo, da bi izvedba potekala nemoteno, da bi številni nastopajoči in obiskovalci imeli priložnost spoznati in doživeti Kurentovanje v vseh svojih dimenzijah ter da bi s tem krepili običaje, ki že stoletja dajejo poseben značaj temu okolju.« Branko Brumen, predsednik organizacijskega odbora, je dodal: »S Kurentovanjem 2016 bomo utrdili poslanstvo ohranjanja in predstavljanja barvite in bogate domače in svetovne etnološke dediščine ter pustnih tradicij ptujskega območja s kurentom na čelu, ki pričajo o tesni povezanosti ljudi z naravo in tokom letnih časov. Pomen tega bogastva želimo približati tudi mladim ter s tem spodbujati ohranjanje in negovanje tradicije v prihodnje ter povečati zavedanje, prepoznavnost in javno dostopnost. Kmalu pričakujemo tudi priznanje UNESCA, ki bo kurenta umestil na seznam svetovne kulturne dediščine.« Bertold Draneški, princ karnevala, je novinarsko konferenco sklenil z vabilom: »Na Ptuju bomo veseli vseh ljudi dobre volje, ki si želijo v tem času nadeti masko in se spremeniti v bitje po svoji želji ter s kritično in šaljivo noto povedati to, kar brez maske morda ne gre.«

BK2Q0100

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV