15:48, čet, 28. Mar

Uredba bi pomenila višje položnice





Komu v Ljubljani naši odpadki dišijo?“, je retorično vprašal državni svetnik Rudi Matjašič. Po tem ko je Ministrstvo za okolje in prostor decembra lani izdalo osnutek Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave komunalnih odpadkov, so “na nogah” tudi v mariborski Snagi, na Mestni občini Maribor ter v pisarni za projekte krožnega gospodarstva.

Če se zgodi uredba v tej obliki, bodo Mariborčani plačevali več“, je bil jasen direktor Snage Cveto Žalik. Uredba naj bi namreč zahtevala, da se odpadki prevažajo na določeno odlagališče in, da se morajo sežigati, kar pa ni v skladu niti s strategijo razvoja mesta, niti s strategijo projektov Snage, ki je v zaključni fazi izgradnje Sortirnice. “Zaradi te uredbe se lahko ustavijo vsi projekti. Z načinom, ki ga zahtevajo, da naj bi se ravnalo z odpadki, bi se bistveno povišale cene, nezanemarljiv pa je tudi okoljski vidik,” je dejal Žalik. Da si Maribor ne želi odlagališča, niti sežigalnice, pač pa bistveni, razvojni korak na poti do samooskrbe in smiselni ekonomski model krožnega gospodarstva, je poudaril tudi Mirko Šprinzer, idejni vodja projekta Wcycle. “Uredba očitno ustreza tistim, ki so doslej zaslužili na tuj račun. Namesto, da bi naš projekt postal paradni konj, s katerim bi se končno lahko tujci zgledovali po nas, očitno marsikomu ni povšeči, saj prestavlja popolnoma drugačno ekonomiko,” je med drugim povedal Šprinzer. V Podravski regiji se na leto pridela približno 140.000 ton komunalnih odpadkov. Če bi te po modelu krožnega gospodarstva, kot ga predvideva projekt Wcycle, predelali v tej regiji, bi to lahko pomenilo bistveno spremembo na področju samooskrbe (surovine, delovna mesta itd.)

Nova sortirnica bi po besedah žalika pinesla tudi nova delovna mesta.

Diši denar
Da odpadki nikomur (ne samo Ljubljani) ne dišijo, je jasno vsem, “očitno pa jim diši denar“, je dejal Rudi Matjašič. Tudi v državnem svetu so namreč opozorili na mnoge nedopustne posledice, ki bi jih Uredba, v obliki kot jo predlaga Ministrstvo, lahko imela za Maribor in celotno Podravsko regijo. “Državni svetniki so pobudo podprli ne glede na politično pripadnost, s čimer so pokazali, da jim je mar“, je dodal. Tako oni, kakor tudi strokovne službe za področje krožnega gospodarstva so podali svoje predloge popravkov Uredbe. V znak podpore njim ter kot svarilo Ministrstvu pa je iniciativo podprlo že več kot deset županov Podravja, vključno z Mestnima občinama Maribor ter Ptuj. Svoj apel so v obliki odprtega pisma že naslovili na predsednika vlade Mira Cerarja.

Sprejem uredbe nerazumljiv

Slovenija si zasluži postavljanje ambicioznih ciljev na vseh področjih, že zlasti na področju varovanja okolja, virov in samooskrbe. Sestavni del varovanja okolja je ravnanje z odpadki, ki že dolgo niso več smeti, temveč vir surovin, zato je nerazumljivo, da se je na vladi za sprejem znašel predlog Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave odpadkov, ki uzakonja koncept ravnanja s smetmi, ki je krepko za časom,” je prepričan župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

andrej fištravec

Pravi, da v kolikor vlada sprejme takšno uredbo, mora hkrati tudi sprejeti odločitev, da ni več njen cilj prehod v zeleno gospodarstvo in da očitno niso prepoznali potencialov krožnega gospodarstva. “Prepričan sem, da je predlog uredbe kukavičje jajce oziroma “lex specialis”, kako bi se ustavil projekt sortirnice v Mariboru in kako bi posledično iz našega podravskega bazena morali voziti odpadke v že obstoječe centre po državi, ki so bili zgrajeni za koncept sortiranja za odlaganje in sežig. Po posledično pomeni bistveno višje položnice v prihodnosti in ne zmožnost vpliva na določanje cene,” dodaja Fištravec.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.