UM prispevala v razvoju letalskega prometa na električni pogon

Fakulteti Univerze v Mariboru – Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo – sta pomembno prispevali k pomembnemu mejniku v razvoju letalskega prometa na električni pogon.

9. februarja 2016 je podjetje Pipistrel, v sodelovanju s podjetjema Siemens AG (Nemčija) in MBVision (Italija) ter z Univerzo v Mariboru in Univerzo v Pisi, v okviru projekta HYPSTAIR, uspešno zagnal do sedaj najmočnejši letalski hibridni električni pogonski sklop. Univerza v Mariboru je v okviru tega projekta opravila pionirsko delo pri razvoju uporabniškega vmesnika (HMI) in sicer na področju haptičnega povratnega odziva, ki pilotu z uporabo ene same ročice omogoča dodajanje moči in hkratno prepoznavanje odziva sistema od sprememb delovanja do prepoznavanja napak. Ta edinstven dosežek je bil prvič razkrit javnosti februarja 2016 na mednarodnem dogodku E2 Fliegen Symposium v Stuttgartu v Nemčiji.

b5556af9-383d-4622-ac36-64d86aa8fd93

“Projekt HYPSTAIR predstavlja pomemben korak v smeri elektrifikacije zračnega prometa. Izvedba zagona novega hibridnega električnega pogonskega sistema za letala je pomemben dosežek in ponosni smo, da je k temu prispevala tudi Univerza v Mariboru. Naš prispevek na področjih testiranja s stališča varnosti in uvajanja haptičnih vmesnikov v letala z električnimi pogoni je pomemben znanstven in tehnološki napredek. Verjamemo, da bodo projekti kot je HYPSTAIR, prispevali k nadaljnjemu uveljavljanju električnih vozil in splošnemu zavedanju o pomembnosti tega novega tehnološkega izziva,” meni Borut Žalik, dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.

Stane Božičnik, vodja projekta HYPSTAIR: »Projekt HYPSTAIR je odličen primer plodnega sodelovanja deležnikov z industrije, znanosti in raziskovalnih institucij. Z zagonom najmočnejšega hibridno-električnega pogonskega sklopa za letala je bil dosežen velik mejnik na področju letalstva. Delo v projektu bo sedaj močno slonelo na laboratorijskih testiranjih komponent pod vodstvom Univerze v Mariboru. Veliko delo je ekipa Univerze prevzela tudi med samim trajanjem projekta, kjer je med drugim opravila pionirsko delo in razvila pogonsko ročico s povratnim haptičnim odzivom, ki omogoča t lažji nadzor in upravljanje kompleksnega hibridnega sistema. Verjamemo, da je nadaljnji razvoj alternativnih pogonskih sistemov ključnega pomena. Želimo si, da bo pomen le-teh v prihodnje prepoznala in podpirala tudi Evropska komisija.«

Koncept serijskega hibridnega letala v tem trenutku predstavlja najboljši kompromis med učinkovitostjo in dosegom za lahka letala. Predstavljati si ga je mogoče kot letalo z električnim pogonom, ki ima na krovu še dodatni generator za povečanje dosega, če je to potrebno. Trenutno so namreč omejitve tehnologije za shranjevanje električne energije še prevelike, da bi omogočale let na dolge razdalje. Z namenom razvoja komponent serijskega hibridnega pogona za majhna letala so podjetje Pipistrel, Siemens AG, MBVision, Univerza v Pisi in Univerza v Mariboru osnovali projekt HYPSTAIR, ki je od februarja 2013 sofinanciran v 7. okvirnem programu Evropske unije.

V okviru projekta je Siemens razvil vse komponente pogonskega sklopa, ki predstavljajo vrhunec tehnologije na področju letalskih pogonov. Pogonski motor, ki zagotavlja 200 kW vzletne moči in 150 kW stalne moči, in generator, ki nudi 100 kW moči, se odlikujeta z energijsko gostoto večjo od 5 kW/kg in dvojnim navitjem s štirimi regulatorji moči, kar zagotavlja poprej nedosegljivo zanesljivost obratovanja.

Dodatni element te edinstvene inovacije je nov uporabniški vmesnik, ki poenostavlja upravljanje z zahtevnim pogonskim sklopom, ki je bil razvit pod vodstvom podjetja MBVision. Pri razvoju uporabniškega vmesnika (HMI) je Univerza v Mariboru opravila pionirsko delo na področju haptičnega povratnega odziva, ki bo pilotu z uporabo ene same ročice omogoča dodajanje moči in hkratno prepoznavanje odziva sistema od sprememb delovanja do prepoznavanja napak. Za nadzor nad stanjem in delovanjem pogonskega sklopa je bil namensko razvit tudi nov integriran večnamenski prikazovalnik.

Obsežnemu laboratorijskemu testiranju vseh komponent in integraciji sistema v trup letala je sledil uspešen zagon celotnega pogonskega sklopa in testiranje pogona tako pri nizkih kot tudi visokih močeh. Namensko je bil razvit tudi poseben petkraki propeler, ki ima največjo učinkovitost že pri nizkih obratih in se ponaša z nizko ravnjo hrupa. Preizkus vzletne moči je bil izveden ob skupni uporabi generatorja, ki ga poganja turbinsko polnjen agregat, in namensko razvitih visokozmogljivih baterij, ki omogočajo hitro praznjenje.

Na Univerzi v Mariboru bodo v prihajajočih mesecih nadaljevali z intenzivnim testiranjem in s simuliranjem možnih načinov letenja ter tipičnih potekov poleta, ki so predvidene v teoretičnih študijah modela. Testiranje se nadaljuje z namenom potrditve koncepta hibridnega pogonskega sklopa in njegovih zmogljivosti.

Projekt HYPSTAIR je prejel sredstva evropskega programa »European Union’s Seventh Framework« za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve, s sporazumom o dodelitvi sredstev št. 605305. Partnerji v projektu so Pipistrel d.o.o. Ajdovščina, Siemens AG, MBVision, Univerza v Pisi in Univerza v Mariboru.

Galerija

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV