Strokovnjaki svetujeju: V času epidemije novega koronavirusa se ne smemo prepustiti pretiranemu strahu

V času epidemije novega koronavirusa se po nasvetu strokovnjakov ne smemo prepustiti pretiranemu strahu, ker to lahko na dolgi rok vodi v slabšanje imunskega sistema. Raje poskrbimo za dobro počutje, h kateremu prispeva tudi dober humor, predlagajo. Tega nasveta ob današnjem dnevu norcev gotovo ne bo težko upoštevati.

Vir: pixabay.com

Zdajšnja zdravstvena kriza pri vseh vzbuja vsaj malo tesnobe in strahu, ki sta do neke mere celo zaželena. Varujeta nas namreč pred tem, da bi se vedli tvegano. Če pa se občutki tesnobe izražajo kot obup ali pretiran strah, razdražljivost in jeza, bi ta močan čustven odziv lahko preveč omejil našo zmožnost za organizirano vedenje in načrtovanje, je za STA dejala klinična psihologinja Jana Strniša.

V navalu panike ali razdražljivosti lahko impulzivno storimo nekaj, kar bi verjetnost za okužbo s koronavirusom povečalo. “Lahko se denimo v naglici preveč dotikamo kakšnih površin ali pozabimo na priporočila,” je naštela Strniša iz Zbornice kliničnih psihologov Slovenije.

Današnji dan norcev, ki ga bodo šaljivci gotovo izkoristili za takšne in drugačne potegavščine in prvoaprilske šale, so tako dobra priložnost za sprostitev.

Razne šale, ki krožijo na temo koronavirusa, so po besedah Strniše tako lahko tudi sredstvo za zmanjšanje naše tesnobnosti. Humor na družbenih omrežjih lahko olajša težko obdobje epidemije, ljudi zbližuje in pomirja. “Humor, ki ni žaljiv ali agresiven do drugega, je zdrav obrambno-varovalni mehanizem in zdrav način soočanja s stisko,” je poudarila. Tudi dobra volja nam po njenih besedah pomaga, da omejimo svojo tesnobo in se raje usmerimo v prijetne stvari, kar šale so.

Tiste dele naših možganov, ki so bolj povezani s čustvovanjem, pri smehu ob šalah preplavijo živčni prenašalci, ki so povezani z občutji sreče in zadovoljstva. “Kadar so naši možgani preplavljeni s snovmi, ki sprožajo prijetno počutje, občutke zadovoljstva, sreče in pomirjenosti, enostavno ni prostora za stisko, globoko žalost in strah ali občutke jeze in razdražljivosti,” je pojasnila.

Neposredne povezave med zdajšnjo nekajtedensko obremenjenostjo zaradi epidemije in imunskim sistemom po njenih navedbah sicer ni, saj se imunski sistem slabi šele takrat, ko je obdobje stresa daljše. “Če je naše telo dolgo zelo obremenjeno, je nenehno v bojni pripravljenosti. Ko pa se začasno pomirimo in se ta bojna pripravljenost konča, se naš imunski sistem poruši, ker je bil prej toliko v pogonu in so se vse rezerve izčrpale,” je spomnila. Če bo tudi epidemija trajala dlje, se lahko zgodi, da bomo zaradi tega postali manj odporni, je dodala.

Pač pa bi do neposredne povezave med nekajtedensko obremenjenostjo zaradi epidemije in imunskim sistemom lahko prišlo, če bi se zaradi hude stiske pojavile motnje spanja. Če ne spimo, se namreč imunski sistem sčasoma poslabša.
Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV