Predstojnik urgentnega centra Univerzitetnega centra Maribor Roman Košir meni, da je stanje nujne medicinske pomoči katastrofalno ter da primarno zdravstvo poka po šivih, na urgencah je polno bolnikov, ob tem pa so centri kadrovsko in finančno podhranjeni.

Po mnenju Romana Koširja je stanje urgentnih centrov katastrofalno, poročajo na STA, za katero je Košir dal intervju. Ta je bil dolgo let član delovne skupine pri ministrstvu za zdravje za enotno metodologijo organizacije urgentnih centrov. Načrt je bil, da bi satelitski urgentni centri prevzeli vse nujne primere zunaj mest, tako da dežurna služba, ki jo imajo zdravstveni domovi ponoči, ob vikendih in praznikih, ne bi bila več potrebna. Še vedno pa bi zdravstveni domovi imeli v pripravljenosti nujna reševalna vozila in vozila z zdravniku – če bi jih bilo potrebno aktivirati. A ta načrt je po besedah Koširja uresničen le delno. Pravi namreč, da vozijo dvojno zgodbo: “Še vedno imamo okoli 50 zdravstvenih domov, ki so odprti, ker je pač zdravnik v rešilcu tam. Ljudje so razvajeni in se jim je težko peljati 20 kilometrov stran k zdravniku, zato da bi bilo teh zdravnikov ponoči na voljo manj. Ker jih ni treba toliko.”

Da je uresničevanje nujne medicinske pomoči ovirala tudi lokalna politika, so besede Koširja zapisali na STA. Dodal je, da niso za ukinitev reševalnih služb, a da je treba zagotoviti stalno zasedenost mest: “Ker zdaj se dogaja, da ljudje spet pridejo v čakalnico, ko ni nikogar v ambulanti. To je narobe, ker gre lahko za življenje ogrožajoče stanje, oni pa čakajo, da se zdravnik vrne z nujne poti.” Poudaril je, da je dobro, da je dispečerski sistem zaživel, ta bo namreč dal točne podatke, kje je potreben satelitski urgentni center in kje je dovolj reševalno vozilo. Poudaril je tudi, da nikomur ne jemljejo zdravnika.

V Sloveniji imamo zgrajene urgentne centre, razen ljubljanskega in ptujskega. A v vseh je problem naval bolnikov, ki prihajajo tudi zaradi nenujnih težav. Košir je tako izpostavil, da imajo v dežurni službi Zdravstvenega doma Maribor trikrat več bolnikov kot pred desetimi leti, prav tako je tudi v urgentnih ambulantah v UKC Maribor. Velikokrat gre za bolnike z lastnim prevozom, ob tem pa iščejo pomoč, ki bi jo dobili pri osebnem zdravniku. Košir pravi, da so ob anketi ugotovili, da bi polovica teh bolnikov ne hodila k njim, če bi bil zdravstveni sistem drugače zastavljen in normalno funkcioniral in bi pri osebnemu zdravniku prišli na vrsto prej, prav tako pri preiskavah. Težava nastane torej zaradi tega, ker urgentni centri dopolnjujejo luknje pri osnovnem zdravstvu, zato Košir poudarja, da tako ne gre več naprej. Urgentni centri imajo namreč težave pri financah in kadrih. Težave so tudi pri financiranju. Košir je poudaril, da so v sistemu enako plačani “tisti, ki delujemo sredi noči in rešujemo življenja, kot tisti, ki imajo samo izbrane paciente dopoldne. Ali celo manj.” In zato izpostavlja, da je treba spremeniti sistem, a sprememb ni videti. Če se pogleda samo UKC Maribor je v urgentnem centru sistemiziranih 14 mest za urgentne zdravnike, imajo pa jih le štiri. Primanjkuje jim tudi medicinskih sester. Ob tem pa imajo še vedno tudi nedokončano zgodbo z izgradnjo urgence, nimajo npr. urejene pediatrične urgence.

Zaradi vseh težav Košir izpostavlja, da je slovensko zdravstvo potrebno reforme, tako da se bo lahko zagotovilo ustrezno oskrbo na vseh ravneh, tudi na urgenci, kjer je močno čutiti pomanjkanje osebja. Spremembe pa morajo po njegovih besedah biti strokovne, ne pa rezultat politike.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts