Številni starejši si ne morejo privoščiti toplega obroka.

V Sloveniji je veliko socialno ogroženih starejših ljudi, a velikokrat ostajajo skriti za svojimi zidovi. Zanje je veliko bogastvo že topel obrok hrane. V Mariboru je po podatkih tamkajšnjega centra za socialno delo okoli 350 starejših uporabnikov, ki dnevno prihajajo na brezplačen obrok.

Podlaga za upravičenost do brezplačnega obroka je odločba o prejemanju denarne socialne pomoči. “Vendar po obroke ne prihajajo vsi. Mesečno beležimo okoli 950 uporabnikov, ki pridejo po brezplačni obrok, od tega jih je okoli 600 dnevno prisotnih. Po pregledu podatkov o številu starejših uporabnikov je le teh okrog 350, ki dnevno prihajajo na obrok,” je za STA povedala v.d. direktorice Centra za socialno delo Maribor Frančiška Premzel, ki pokriva šest občin.

Po sprejetju zakona o uravnoteženju javnih financ so se predvsem materialne pravice starejšim občutno zmanjšale. “Pred letom 2012 je s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prejemalo varstveni dodatek in državno pokojnino okoli 4000 starostnikov. V maju 2013 je bilo prejemnikov varstvenega dodatka le še 1188, v letošnjem maju se je to število nekoliko dvignilo,” je pojasnila Premzlova.

Maja letos je varstveni dodatek prejelo 1283 starostnikov. Za 325 starostnikov je center urejal doplačilo stroškov oskrbe v domovih upokojencev in posebnih socialnih zavodih za starostnike v tej starosti. 21 jih koristi oprostitev plačila storitve pomoč na domu. “Verjamem, da to niso vsi pomoči potrebni stari ljudje, da je večina stisk in težav nam neznana in skrita v domačem okolju,” je še dejala Premzlova.

Srečujejo se s starejšimi, ki so žrtve nasilja, a o tem ne želijo govoriti, ker ne želijo pomoči v smislu poseganja služb v družino, saj jih je strah osamljenosti in zapuščenosti. “Naša vključenost in vključenost drugih služb in nevladnih organizacij je tako v teh situacijah dolgotrajnejša in skušamo vsi skupaj blažiti stisko, ki jo doživljajo, in pomagati z uslugami na način, da se starostnik ne čuti samega,” je še dodala.

“Ženska ima 226 evrov pokojnine, strošek javnega stanovanjskega sklada za bivanje pa znaša 237 evrov. Tu je že 11 evrov razlike, kje pa so še elektrika, hrana, osnovne življenjske potrebščine in tako dalje,” je opozoril tudi sekretar območnega združenja Rdečega križa Alojz Kovačič. “Ni več solidarnosti znotraj družin, medgeneracijskega sodelovanja je bistveno manj kot kdajkoli. To generacijo v starosti 70, 80, 85 let spravlja dobesedno v obup.”

Da je v Sloveniji vse več ogroženih starostnikov, ki si ne morejo privoščiti niti spodobnega toplega obroka, opozarjajo tudi v društvu Humanitarček. Nedavno so sprožili akcijo, s katero želijo starejšim od 75 let, ki živijo na območju Maribora in okolice, omogočiti štiri tople obroke na teden.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts