V Mariboru, ki je bil v 20. stoletju gospodarsko središče, so imeli likovna umetnost ter njeni protagonisti in raziskovalci precej drugačno vlogo kot v formalnih prestolnicah, kot sta Gradec in Ljubljana, ugotavljajo v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta. O tem bo tekla beseda tudi na simpoziju Umetnost in njeni mariborski prostori.

Na dvodnevnem mednarodnem znanstvenem simpoziju, ki se je začel danes v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), bodo raziskovalci predstavili spoznanja o likovni umetnosti, arhitekturi in urbanizmu Maribora ter njihovih širših slovenskih in evropskih kontekstih. Največ pozornosti bodo posvetili javnim spomenikom, spregovorili pa bodo tudi o drugih umetninah in temah, na primer o vlogi različnih naročnikov, nacionalnih in ideoloških vplivih na prostor, spomeniškem varstvu judovske dediščine in arhitekture 20. stoletja.

Preučevanje likovne umetnosti Maribora se je močno okrepilo z ustanovitvijo oddelka za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pomemben zagon sistematičnemu raziskovanju pa je dal aplikativni raziskovalni projekt Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, ki ga sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), Mestna občina Maribor ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU).

Eden glavnih ciljev tega projekta je bila vzpostavitev spletnega portala, ki predstavlja arhitekturne in likovne spomenike Maribora, osebnosti, ki sooblikujejo umetnostno podobo mesta, ter uporabnike popelje na virtualne sprehode po razstavah in tematskih poteh. Temeljni namen raziskovalcev in snovalcev portala je trajen prispevek k ozaveščanju, poznavanju in razumevanju likovne umetnosti in arhitekture mesta Maribor.

Med ključnimi spomeniki, ki so se jih lotili raziskovalci projektne skupine, so ob stolnici s Slomškovim trgom jezuitska cerkev sv. Alojzija, minoritski samostan, kužno znamenje na Glavnem trgu in Rotovž. Z naročniškega vidika se raziskujejo različni cerkveni redovi, ki so in še vedno delujejo v mestu, posebna pozornost je posvečena lavantinskim škofom, plemiškim in meščanskim naročnikom. Med javnimi spomeniki je posebna pozornost namenjena tistim skulpturam, ki so nastale v okviru kiparskega simpozija Forma viva, pa tudi drugim, povezanim z zgodovinskimi osebnostmi, kot sta cesar Franc Jožef in Rudolf Maister.

Raziskovanje, varovanje, hranjenje, razstavljanje in druge dejavnosti o umetnosti in dediščini Maribora potekajo tudi na več drugih mariborskih institucijah, npr. v UGM, Pokrajinskem muzeju Maribor, na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Predstavniki teh institucij, ki se ukvarjajo z umetnostno dediščino, bodo o njenem pomenu in vlogi v Mariboru spregovorili tudi na petkovi okrogli mizi.

Simpozij je pripravil Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU v sodelovanju z UGM in oddelkom za umetnostno zgodovino mariborske filozofske fakultete.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts