PRENOS V ŽIVO

VIDEO: Rušane navdušile mišice
Skoraj gola in zelo mišičasta telesa. Po dvajsetih letih premora

Rošker: Ondina Otta Klasinc pustila neizbrisen pečat

Sopranistka Ondina Otta Klasinc je s svojim delom po besedah direktorja Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danila Roškerja pustila neizbrisen pečat ne le v Mariboru ampak tudi v svetu.

Ondina Otta Klasinc, foto: STA

“Spominjali se je bomo kot izjemne interpretke, navdihujoče pedagoginje in dolgoletne srčne sodelavke mariborske operne hiše,” je povedal danes na žalni seji.

V Trstu rojena sopranistka slovensko-italijanskega rodu je v svoji karieri oblikovala skoraj vse lirične, koloraturne in dramske vloge standardnega opernega repertoarja. Njen nabor je obsegal več kot 60 vlog iz italijanskega, francoskega, nemškega in slovanskega klasičnega repertoarja.

“Samo Traviato je odpela kar tristokrat,” je v govoru na žalni seji v SNG Maribor povedal Rošker. “Kritiki o izjemni umetnici niso skoparili z navdušujočimi ocenami in superlativi. Vsaka njena predstava je bila umetniško doživetje,” je dodal.

O izjemnosti te dolgoletne operne solistke so spregovorili tudi njeni učenci, danes uspešni operni pevci, ki so poudarili njen prispevek ne le v strokovnem ampak tudi splošnem, življenjskem smislu. “Naučila nas je jokati, smejati, živeti, nositi breme poslanstva opernega umetnika. Predvsem pa nas je naučila boriti se in nikoli vreči puško v koruzo,” je povedal tenorist Janez Lotrič.

“Naučila nas je perfekcionizma v vsaki vlogi in na vsakem nastopu. Pa tudi veliko življenjskih stvari, na primer, kako vedno in povsod poiskati nekaj lepega,” je nadaljevala sopranistka Milena Morača. “Vedno je bila vedrega duha in to vedrino je delila z nami,” pa je dodala sopranistka Vlatka Oršanič.

Ondina Otta Klasinc je študij petja zaključila v Trstu pri profesorjih Luigiju Toffoli in Valdu Medicusu, po zmagi na prvem povojnem tekmovanju pevcev v Trstu pa je leta 1946 prejela ponudbo za svoj prvi angažma v opernem gledališču v Ljubljani. Debutirala je z vlogo Rozine v Rossinijevem Seviljskem brivcu.

Po delu v ljubljanski operni hiši je odšla v Milano, kjer je od leta 1951 kot svobodna umetnica gostovala domala po vsem svetu. Zmagovala je na številnih mednarodnih tekmovanjih, leta 1953 celo na tekmovanju pesmi in popevk v Benetkah, kjer je prejela zlatega beneškega leva.

V Maribor se je preselila predvsem zaradi ljubezni do dramskega igralca Janeza Klasinca. Od leta 1958 do 1972 je bila prvakinja mariborske Opere, nato pa se je posvetila pedagoškemu delu. Po njej se imenuje tudi mednarodno tekmovanje mladih opernih pevcev, ki od leta 1999 poteka v Mariboru.

Za svoje delo je prejela številne domače in tuje nagrade ter priznanja, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 1967 ter leta 2011 najvišje slovensko stanovsko priznanje na področju glasbene umetnosti – Betettovo nagrado. Leta 2005 jo je takratni predsednik republike Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge za življenjsko delo, vrhunske operne dosežke in prispevek k slovenski kulturi.

Umrla je minuli torek v Mariboru, stara 92 let.

Vie: STA