Prispevek za obnovljive vire odslej tudi od fosilnih goriv.

Danes je začel veljati akt, s katerim se določajo prispevki za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta prinaša novost, namreč odslej bodo prispevek za to plačevali tudi končni odjemalci fosilnih goriv, ne le odjemalci električne energije. Obremenitev slednje ostaja enaka kot doslej.

Da se obremenitve za elektriko ne zviša, se je septembra lani zavezala vlada v odhajanju, potem ko se je tako dogovorila s predstavniki gospodarstva – ta prispevek se je namreč februarja lani zvišal za trikrat, kar je povzročilo pravo razburjenje, sledili so pogovori, ki so vodili do s septembrom uveljavljene med 40 in 47 odstotkov nižjo obremenitvijo. Iz tega naslova se bo v podporno shemo steklo 103,5 milijona evrov.

Ob upoštevanju tega dogovora je tako treba vsa dodatna potrebna sredstva za zagotavljanje podpor v letošnjem letu zagotoviti s prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, ki so zakonsko podlago dobili v novem energetskem zakonu. Prispevki od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote bodo v podporno shemo letos znašali 23 milijonov evrov.

V načrtu za delovanje podporne sheme je sicer opredeljena ocena, da bo za zagotavljanje podpor za letos potrebnih 135 milijonov evrov – poleg 103,5 milijona evrov iz naslova električne energije in 23 milijonov evrov iz naslova fosilnih goriv je predvideno, da se bo 8,5 milijona evrov steklo od prodaje električne energije EKO bilančne skupine.

Prihodnje leto bo za zagotavljanje podpor po oceni potrebnih 10 milijonov evrov sredstev več kot letos, torej 145 milijonov evrov. Omejenih 10 milijonov več naj bi se steklo ravno iz naslova prispevkov od končne rabe fosilnih goriv in daljinske toplote, izhaja iz gradiva, objavljenega na spletni strani vlade.

Na novo obremenitev so se že odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer so poudarili: “Kljub zavezam vlade, da dodatnih obremenitev za industrijo ne bo, je vlada podjetja vnovič obremenila.”

“Skupino energetsko intenzivnih podjetij, ki vključuje steklarje, jeklarje, papirničarje, opekarje, proizvodnjo aluminija in del kemijske industrije linearno obdavčevanje energentov v Sloveniji spravlja na kolena,” so ocenili na GZS.

Čeprav je obremenitev nekoliko nižja od sprva napovedane, pa ne spremeni dejstva, da se “nadaljuje politika dodatnih obremenitev v že tako nekonkurenčnem slovenskem poslovnem okolju”, so poudarili na zbornici.

“Ponovno razočarani gospodarstveniki pričakujejo takojšnje ukrepe na področju razbremenitev, vključno z uresničevanjem zaveze vlade ob sprejemu omenjene uredbe, da bo nemudoma preučila sprejete smernice državnih pomoči za prispevke za obnovljive vire energije, ki bi po prijavi sheme v Bruslju lahko razbremenile najbolj energetsko intenzivne,” so še zapisali na GZS.

Vlada je ta mesec sprejela novo uredbo o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Na podlagi uredbe je agencija za energijo pripravila akt, s katerim je določila prispevke za podpore.

Vrednost prispevkov, ki jih plačujejo končni odjemalci električne energije, je sicer različna in odvisna od moči in napetostne ravni prevzemno-predajnega mesta, kategorije odjemalca in namena porabe energije ter se obračuna na kilovat obračunske moči končnega odjemalca na mesečnem nivoju. Končnemu odjemalcu se zaračuna kot posebna postavka na računu za uporabo omrežja.

Za dobavljena fosilna goriva in daljinsko toploto se prispevek obračuna končnim odjemalcem na megavatno uro (MWh) dobavljene energije in se zaračuna kot posebna postavka na računu za dobavo goriva. Za fosilna goriva, ki se ne prodajajo v enotah, izraženih v MWh, se za določitev vrednosti prispevka na prodajno enoto fosilnega goriva uporabijo energijske vrednosti fosilnih goriv, ki se upoštevajo pri pripravi uradnih statističnih podatkov.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts