Vnovični pogovori z občinami o višini povprečnine so posledica dogovora z javnim sektorjem, katerega finančne posledice so ocenjene na 56 milijonov evrov v letošnjem letu. Za toliko naj bi se povečali izdatki za plače in druge stroške dela v javnem sektorju, del tega bremena pa bo odpadel tudi na občine.

A so glede tega, kolikšen delež od skupnega povečanja bodo nosile občine, še razhajanja. Kot je pojasnil predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj, so sami preračunali, da bo ta delež več kot 10-odstotni, medtem ko vladni izračuni govorijo o osmih odstotkih. Še večji, okoli 15-odstotni pa bo po Smrdeljevih besedah delež občin pri dodatnih stroških za plače zaposlenih v plačni skupini J, kjer bo povišanje največje.

Smrdelj je pojasnil, da so podali kompromisni predlog, s katerim bi upoštevali, da bo dodatnih stroškov v javnem sektorju v breme občin za 12,5 odstotka, kar pri skupnem povišanju za 56 milijonov evrov pomeni sedem milijonov evrov. V skladu s predlogom bi se povprečnina letos zvišala za 3,5 evra, torej s sedaj določenih 530 evrov na 533,5 evra na prebivalca.

Ministrstvo je na prejšnjem sestanku predlagalo, da bi povprečnino določili v višini 532,4 evra, v sporočilu po današnjem srečanju pa ugotavlja, da so zelo zbližali stališča in so zdaj narazen še za približno milijon evrov. Drugače pa je pri predlogih za prihodnje leto, kjer da je po navedbah ministrstva razkorak še večji. Ministrstvo je za leto 2018 predlagalo zvišanje povprečnine za osem evrov (na 544 evrov), občine pa za dobrih 11 evrov (na 547 evrov).

V ZOS so sicer prvotno predlagali, naj se povprečnina za letos poviša za 5,6 evra na 535,6 evra na prebivalca in za leto 2018 za 9,1 evra na 545,1 evra.

Predstavniki Skupnosti občin Slovenije (SOS) so medtem na današnjem sestanku opozorili, da je težava tudi v tem, da občine že nekaj let ne prejemajo povprečnine v višini, ki bi jim pripadala. Kot sta ob tem poudarila Marjan Kardinar in Ivan Žagar iz SOS, država kljub zavezi, da občinam ne bo nalagala novih zakonodajnih nalog, sprejema ali pripravlja takšno zakonodajo in predloge, ki bodo občinam povzročili stroške, ne da bi za te naloge zagotovila dodatna sredstva. Takšni so predlogi nove prostorske in gradbene zakonodaje, pa tudi novi predpisi na področju socialnega varstva, so sporočili iz skupnosti.

Žagar, mariborski župan Andrej Fištravec in tudi direktorica mestne uprave ljubljanske občine Jožka Hegler so izpostavili, da so izračuni ministrstva za finance linearni, medtem ko odhodki občin niso. Med občinami namreč zaradi različne koncentracije javnih zavodov, v katerih plače izplačujejo občine, prihaja do velikih razlik na ravni odhodkov za plače. Tako je različno tudi število zaposlenih, ki se jih dotika odprava anomalij in drugi ukrepi, so še zapisali v SOS.

Kot so še sporočili, je ministrica za finance Mateja Vraničar Erman povedala, da se teh razlik na ministrstvu zavedajo, sprejela pa je tudi relevantnost argumenta, vendar mandat za pogovore obsega le spremembe zakona o izvrševanju proračunov s spremenjeno višino povprečnine vsaj za leto 2017. Povedala je tudi, da bi takšne razprave bilo treba opraviti v sklopu pogovorov o predlogu zakona o financiranju občin, ki je trenutno v javni razpravi, saj je vprašanje sistemsko, so navedli v SOS.

Kot so medtem zapisali na ministrstvu, so se danes dogovorili, da nadaljnji sestanki v tej fazi niso potrebni in da bo ministrstvo o svojem stališču do zadnjega predloga občin združenja obvestilo pisno.

Vir: STA