Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo oči ponovno uprte v slovensko kulturo. Zvrstilo se bo več manjših in večjih prireditev, številne kulturne ustanove pa bodo brezplačno odprle svoja vrata.

Veliko prireditev oziroma proslav v čast našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu, katerega dela so bila prevedena v številne tuje jezike, pa se je zgodilo že včeraj. Ena takšnih je bila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Kulturnem domu Hoče, kjer so se z raznimi umetniškimi nastopi spomnili, da se je naš največji pesnik, že takrat boril za slovenski jezik in tako ključno vplival na razvoj naše kulture. Veliko je naredil za svoj narod in za našo kulturo, ki je zelo bogata, ne glede na to, da se je dolgo časa le ustno prenašala iz roda v rod.
Na prireditvi je bil prisoten tudi ravnatelj osnovne šole Dušana Flisa Hoče, Alojz Velički, ki je tako dal zgled mladini, ki je v dvorani ni bilo veliko, da je potrebno gojiti spoštovanje do naših največjih umetnikov. “Pomembno je, da se spomnimo naših velikih umetnikov, kot je France Prešeren. Pa ne samo ob kulturnem prazniku, ampak veliko bolj pogosto, saj se je potrebno zavedati, kolikšen je bil njegov doprinos slovenski kulturi nasplošno, da je zdaj takšna kot je. Sicer pa bi želel nekoliko mladini stopiti v bran, saj smo imeli že dve šolski proslavi v čast Francetu Prešerno in vemo, da je 8. februar dela in šole prost dan, kar je verjetno vplivalo na slabši obisk mlajše populacije nocojšnje kulturne prireditve v Kulturnem domu Hoče. Misli mladih so zdaj verjetno že kje drugje,” je razumevajoče pogovor zaključil Velički.
Predsednik Kulturno-umetniškega društva Hoče, Aleš Meglič, ki je prireditev tudi organiziralo je bil do mladine nekoliko bolj kritičen. “Jaz jim pravim kar Instagram mladina. Žal sta moderna tehnologija in hiter tempo življenja nekoliko pokvarila odnos do kulture in predvsem zavedanja, kaj kultura sploh pomeni. Prebrati deset knjig ni dovolj, če se ne zavedaš kaj si prebral in kako skozi kulturo kritično pogledati na družbo. Mi se zelo trudimo, da bi mladim kulturo čim bolj pribrižali, sodelujemo tudi s tukajšnjo osnovno šolo. Nudimo veliko delavnic in krožkov, od glasbenih do ustvarjalnih, vendar opažamo izjemen upad zanimanja. Starejši, ki so v našem društvu izjemno aktivni, kmalu ne bodo imeli več naslednikov, oziroma jih bodo imeli izjemno malo, vendar ostajamo optimistični in upamo, da se bo zadeva nekoliko obrnila in bo zanimanja za kulturno udejstvovanje več. Ponujamo namreč kar nekaj zanimivih dejavosti, kot je recimo skupina rogistov, “ zaključi Meglič.
Sicer pa so bili obiskovalci izmeno zadovoljni s kulturno prireditvijo v Hočah in v en glas zatrjevali, da moramo gojiti takšen odnos do kulture in domačih umetnikov še naprej.

Predvsem zaradi dejstva, ker umetniki venomer držijo ogledalo družbe. Tudi Prešeren je zagovarjal filozofijo, da maj vsakdo torej živi v skladu s svojim notranjim bistvom in nihče nima pravice – ne glede na še tako “dobrohotne” namene – terorizirati drugega. Ljudi je treba sprejeti takšne, kot so, ne pa od njih zahtevati “poboljšanja”, “korigiranja” in “prilagajanja”. Prešernu je bila vsakršna nesvobodnost neznosno zoprna: tako ni čudno, da celo žepne ure ni imel pripete na svoja oblačila z verižico (kakor je bilo to v tistem času v navadi), saj ga je ta preveč spominjala na verigo kot simbol zasužnjenosti. Seveda pesnik tudi nevzpodbudnih političnih razmer v času Metternichove absolutistične vladavine ni opazoval ravnodušno. Na večer življenja je napisal Zdravljico, ki je v vesoljno bratstvo pod praporom svobode združila vse ljudi dobre volje in vse narode sveta: res je bila to utopija – toda utopija, ki si jo je bilo vredno zamisliti. V srcih rojakov je Prešernova misel našla odmev; tako so njegovi monumentalni verzi:

Žive naj vsi naródi,
ki hrepene dočakat’ dan, da,
koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

postali osrednje sporočilo slovenske državne himne. Toda Prešernova pesniška misel se ni vrtela le okoli vélike teme svobode; njegovi verzi so bili v prvi vrsti izraz silovite ljubezni – na eni strani do pripadnic lepšega spola in na drugi do naroda.
Morda je prav zaradi tega v krajevni skupnosti Hotinja Vas, Kulturno umetniško društvo Milke Zorec pripravilo protest proti Sazasu, ki po njihovem mnenju s svojo politiko uničuje ljubiteljsko kulturo. Njihova kulturna prireditev je bila molk.

Uredništvo

See author's posts