Mariborski župan Andrej Fištravec in rektor mariborske univerze Danijel Rebolj sta se dopoldne prvič doslej sešla v spremstvu širšega kroga svojih sodelavcev. Predstavniki univerze so se gostom z mestne občine predstavili kot trajnostno in družbeno odgovorna inštitucija, ob tem pa so govorili o možnostih sodelovanja v prihodnje.

Rektor Rebolj je po sestanku povedal, da so premiki v zadnjem času zagotovo vidni in koristni tako za mesto kot za univerzo. Sodelovanje postaja na več različnih ravneh, tudi na najvišji, pristno in učinkovito, pri čemer so zastavili nekaj skupnih smernic glede konceptov razvoja mesta in regije v okviru nove finančne perspektive in operativnega programa.

“Pri tem se trudimo doseči neko doslednost, ki se nato prenaša na vsa mogoča sodelovanja pri posameznih operativnih ravneh, kot so recimo področja trajnostnega prometa, energetike in druga področja, ki zajemajo trajnostni razvoj. Univerza se v teh postopkih zavezuje k večji odgovornosti, tudi s svojo izjavo o trajnostni in družbeno odgovorni univerzi,” je dejal Rebolj.

Župan Fištravec je dejal, da je bil današnji sestanek strateškega značaja, saj sta se doslej z rektorjem dobivala sama, tokrat pa sta ju spremljali ekipi sodelavcev z obeh strani. Po njegovem so predstavniki mestne občine jasno slišali, kako si na univerzi zamišljajo sodelovanje, tako da morajo zdaj od načelne odprtosti za prepletanje obeh inštitucij preiti na konkretne akcije.

“Med drugim sem predlagal, da si skupaj postavimo cilj, po katerem bi v naslednjem šolskem letu odprli ekološko restavracijo, ki je ne bi obiskovali samo študenti, bi pa bili nek steber te restavracije, saj je njihovo prehranjevanje sofinancirano tudi iz javnega denarja,” je enega od predlogov predstavil mariborski župan, ob tem pa omenil še nekatere projekte, ki jih bodo uresničili že prej, tudi Co-Working center, znotraj katerega bodo združili vse mogoče potenciale.

Fištravec je danes govoril tudi o nekaterih konkretnih projektih za prihodnost na področju trajnostnega razvoja. Med drugim je omenil načrte za postavitev šest hektarjev steklenih rastlinjakov v sodelovanju s Florino, pri čemer na MOM to pogojujejo z ekološko pridelavo. Prav tako preko Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP), ki upravlja s projektom urbanih brazd, kandidirajo za 200.000 evrov evropskega denarja, s katerim bi uredili 500 urbanih vrtičkov.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts