Poslovanje v UKC Maribor se izboljšuje, pri investicijah še vedno neuslišan

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor nadaljuje izboljševanje poslovanja in načrtuje, da bo lahko že konec letošnjega leta izplaval iz rdečih številk. A ostaja neuslišan pri državnih vlaganjih v infrastrukturo.

svet ukc maribor, seja ukc maribor

UKC Maribor v poslovanju v prvi polovici letošnjega leta izkazuje nekaj več kot 214.000 evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar predstavlja 0,2 odstotka skupnih prihodkov. “V letu in pol smo prišli s štirih milijonov na 200.000 evrov izgube, kar ocenjujemo kot zelo dobro,” je na današnji seji sveta zavoda povedal direktor UKC Maribor Vojko Flis.

Izboljšano poslovanje je predvsem posledica sanacijskega programa za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti zavoda, ki so ga začeli izvajati lani. Takrat so predvidevali, da bodo dosegli uravnoteženo finančno poslovanje v letu 2020, zdaj pa računajo, da bo to mogoče že letos.

Kljub nenehnemu opozarjanju na nujnost vlaganj v opremo in prostore ostaja večina načrtovanih investicij na papirju. “Investicije nam tečejo zelo počasi, predvsem zaradi birokratskih zavor,” je povedal Flis. “Roki za izvedbo se stalno zamikajo. Dodatno dvigalo v kirurški stolpnici je bilo na primer odobreno že ped nekaj leti, pa ga še vedno nimamo,” je dodal.

Po besedah strokovnega direktorja Matjaža Vogrina so prejšnji teden dobili z ministrstva za zdravje obvestilo, da pet investicij, ki so bile za UKC Maribor prioritetne, letos ne bo mogoče uresničiti, saj zanje ni denarja. “Če bodo sredstva zagotovljena, bodo možne v letih 2020, 2021 ali še kasneje,” je povedal. “Te investicije so nujno potrebne, zato upamo, da bodo na ministrstvu ta denar vendarle našli,” je dodal.

Z lastnimi sredstvi so že začeli prvo fazo selitve pljučnega oddelka s Slivniškega Pohorja v matično enoto v Mariboru. “Računamo, da bomo to fazo zaključili v pomladnih mesecih prihodnje leto in če ne bo šlo drugače, bomo tudi nadaljevali sami, v okviru naših zmožnosti. Ta investicija je resnično nujno potrebna, da zagotovimo bolnikom primerno oskrbo,” je povedal Vogrin.

Med najbolj nujnimi vlaganji so še klimatizacija kirurškega bloka, posodobitev oddelka za infekcijske bolezni, obnova centralne kuhinje in širitev enote za intenzivno nego na kliniki za pediatrijo.

Na kadrovskem področju se razmere po Vogrinovih besedah izboljšujejo, čeprav so zaposleni na nekaterih, predvsem zahtevnejših oddelkih še vedno preobremenjeni. Nekateri zaposleni, še posebej medicinske sestre, se pritožujejo zaradi domnevno neenakopravne obravnave pri plačilu dežurstev, a člani sveta zavoda glede tega danes niso dobili konkretnejših odgovorov. Flis je ponovil, da uprava tvorno sodeluje s sindikati in poskuša to problematiko v okviru svojih zmožnosti čim prej rešiti, a si hkrati želi, da bi bilo to urejeno z enotno, sistemsko rešitvijo na državni ravni.

Izredni notranji nadzor, ki naj bi bil po medijskem poročanju povezan tudi z domnevnimi množičnimi vpogledi v zdravstveno kartoteko junija napadene mariborske sodnice Daniele Ružič, še ni končan, zato njegovi rezultati še niso znani.

Flis je članom sveta zavoda pojasnil, da je zadeva večplastna in zahtevna, saj ni metodologije, kaj je nepooblaščen vpogled in kaj ne. Poudaril je, da imajo že dlje časa določene različne ravni možnega dostopa do podatkov in zagotovljeno sledljivost vpogledov, a da so v določenih primerih vpogledi nujni, na primer ko zdravnik z drugega oddelka preveri, koliko bolnikov je v določeni sobi, da lahko načrtuje število operacij.

Sistem na primer tudi beleži vpoglede na minuto, čeprav gre za istega uporabnika. “Če sem na računalniku eno uro, se šteje kot 60 vpogledov,” je ponazoril, prepričan, da so medijske navedbe o domnevno več kot 5000 neupravičenih vpogledih v sodničino kartoteko pretirane.
Vir: STA

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV