02:36, pet, 29. Mar

Pazljivo pri nakupu substrata





Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da moramo biti pri nakupu substrata izjemno pazljivi. Spomladi so ne samo specializirane, ampak tudi običajne trgovine polne pripomočkov za vrtnarjenje. Najbolj vidne so velike vreče s substrati, ki jih uporabljamo za gojenje balkonskih in drugih rastlin v lončkih, pogosto pa tudi za plemenitenje vrtne zemlje.

Nakup substrata pa zahteva kar nekaj pazljivosti. Dober substrat dobro zadržuje vodo (bolj vlaknasta šota to funkcijo izpolnjuje slabše), ima nevtralen ali celo nekoliko kisel pH (previsoka ali prenizka kislost zmanjšuje dostopnost hranil) in čim manj neželenih dodatkov. Njihov izvor so lahko stranski produkti industrije, kar je še posebej kritično, ko substratom dodajajo umetne snovi (npr. stiroporna zrna). Različni dodatki, ki pomenijo tveganje, lahko izhajajo tudi iz dodanega komposta, še zlasti, če je ta izdelan iz ostankov hrane. V zadnjem času se v kompostu lahko znajdejo predvsem delčki plastike, ki izvirajo iz plastičnih vrečk, v katerih ljudje odlagajo biološke odpadke. Sporen je lahko kompost, na katerega odlagajo premogov pepel ali časopisni papir.

Kakovost substrata odvisna od uporabljene surovine
Kot za mnoge druge izdelke tudi za substrate velja, da je njihova kakovost odraz uporabljene surovine – če je izdelan iz smeti, lahko tudi končni izdelek pomeni večje tveganje, da vsebuje večje količine onesnaževal (težke kovine, obstojna organska onesnaževala) in neželene primesi, kot so delčki kovin, plastike in stekla, ter patogene organizme (Escherihia Coli, salmonela in podobno). Posebno poglavje so presežki kovin. V zelo majhni količini so kovine sicer koristne in potrebne tako za rastlino kot za človeka, a hitro jih je preveč, kar velja še zlasti za kadmij, ki je strupen v skoraj vsaki količini.
Nekoliko drugače je z dodanimi naravnimi materiali. Grobo žaganje, lubje, vlaknasta šota in podobni dodatki so namenjeni boljši strukturnosti, rahlosti in zračnosti substrata, tudi zadrževanju vlage. Posebna zgodba so iztrebki netopirjev ali morskih ptic, ki jih imenujemo gvano. Vse skupaj je zelo podobno kot pri kompostu: ta dodatek pozitivno vpliva na kakovost substrata, a le, če je tudi prehrana teh živali neonesnažena.

Substrat z delci stiropora

Previdno pri pridelavi hrane
V substratih, ki jih prodajajo kot “zemljo za rože” (tudi če gre za izdelke, označene kot “bio”), je bolj verjetno, da vsebujejo več nečistoč, zato jih ne uporabljajmo za pridelavo hrane. To namreč načeloma niso substrati za vrtnine, npr. zelenjadnice, ki imajo večjo sposobnost vsrkavanja težkih kovin iz tal, še zlasti to velja za listnato zelenjavo, denimo solate. Prenos različnih snovi iz korenine v rastlinska tkiva se namreč konča v listih, zato v njih ostane največ nevarnih snovi.
Za pridelavo hrane uporabljajmo substrate, pri katerih je izrecno označeno, da so namenjeni tudi vzgoji vrtnin. “Zemlja za rože” naj se uporablja za gojenje sobnih in balkonskih rastlin, saj jih s hrano ne bomo vnašali v telo, a tudi v tem primeru moramo biti pozorni, kam jih bomo odvrgli, saj se lahko zgodi, da bomo z nepravilnim odlaganjem kopičili presežek kovin denimo na vrtnem kompostu in posledično na vrtu samem.

Substrat lahko pripravimo tudi sami
Za večino je substrat edina praktična in dosegljiva možnost za gojenje rastlin v loncih, a mogoče se mu je tudi izogniti. Primerno zemljo lahko pripravimo sami. Pridobiti je treba kakovostno vrtno ali zemljo s travnika ali njive, ji primešati npr. čisto (ne preveč kislo) šoto in zdrav kompost. Seveda je tudi pri takšnem “domačem” substratu dobro biti pozoren in za vse sestavine vedeti, od kod izhajajo.

Substrati na testu
V sosednji Avstriji so pred letošnjo sezono preverili kakovost 19 vzorcev substratov z njihovega trga. Najvišjo oceno 95 je dobila zemlja za rože brez šote FloraSelf Nature, zelo dobro oceno so si prislužile še zemlje za rože Grünsiedl, Immergrün in Substral. Kar sedem vzorcev je dobilo oceno pomanjkljivo, pri čemer je slabša ocena posledica preveč drobnih delcev (največkrat kovine). Pri treh vzorcih je korenina zrasla manj kot zahteva avstrijski standard, razlog naj bi bil dodan pregrob in ne dovolj predelan kompost. Nekaj vzorcev je imelo premalo hranilnih snovi. Dva vzorca sta imela težave z mikrobiologijo, v obeh so odkrili bakterijo Listeria monocytogenes, zaradi česar sta dobila najslabšo možno oceno – nezadovoljivo. Tudi zato je treba imeti pri delu s substrati vedno na rokah rokavice, v vsakem primeru pa si moramo po presajanju dobro umiti roke.

Mejne vrednosti kovin v suhih tleh
V Sloveniji substrati niso posebej obravnavani v zakonodaji, zato tudi ni izvajanja rednih analiz izdelkov, ki so naprodaj. Še več, izdelki imajo v slovenščini pogosto zapisanih manj informacij in podatkov kot v kakšnem drugem jeziku. Imamo pa zakonodajo, ki določa mejne vrednosti določenih nečistoč v tleh, iz nje povzemamo mejne vrednosti nekaterih kovin, ki jih boste najbolj pogosto našli v substratih in katerih količina je zapisana na deklaraciji bolje označenih izdelkov (vedno gre za količino snovi v suhi snovi):

kadmij in njegove spojine: 1 mg/kg suhih tal,
baker in njegove spojine: 60 mg/kg suhih tal,
nikelj in njegove spojine: 50 mg/kg suhih tal,
svinec in njegove spojine: 85 mg/kg suhih tal,
cink in njegove spojine: 200 mg/kg suhih tal,
živo srebro in njegove spojine: 0,8 mg/kg suhih tal.
Ob nakupu je priporočeno, da izberete substrate, katerih vsebnost kovin je čim manjša od navedenih vrednosti.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.