Pahor in Milanović na Ptuju izpostavila uspešno sodelovanje v soočanju z epidemijo

Predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović, sta na današnjem srečanju na Ptuju izpostavila uspešno sodelovanje obeh držav v soočanju z novim koronavirusom, kar je botrovalo tudi zdajšnjemu rahljanju ukrepov in odpiranju vrat drug drugemu. “To omogoča tako Slovencem kot Hrvatom, da se znova obiščejo,” je dejal Pahor.

Vir: PeTV

Po ocenah Pahorja sta obe državi zelo dobro upravljali s težavami, ki so nastale zaradi pandemije novega koronavirusa. “Vse skupaj kaže na to, da nismo le sosedi, ampak tudi prijatelji, ki se razumemo, si poskušamo pomagati in najdemo rešitve tudi za probleme, s katerimi se doslej nismo srečevali,” je povedal.

“Zdaj je čas za odpiranje,” je dodal Milanović. “Na Hrvaškem delamo to zelo pogumno in hitro in morda je to edini način,” je dodal. Spomnil je, da ima veliko Slovencev na Hrvaškem lastnino, zato je logično, da sta državi med prvimi sprostili medsebojno komunikacijo.

Po besedah hrvaškega predsednika so Slovenci na Hrvaškem izjemno dobrodošli, enako pa velja tudi za druge narode. “Živimo od turizma. V našem interesu je, da pride k nam čim več ljudi. Vrata so odprta vsem,” je dejal. Kako se bodo razmere razvijale v prihodnje, ne ve. “Bomo videli. Zdi pa se, da bo vsa ta kriza, psihoza, strah prenehal v trenutku, ko bomo nehali govoriti o tem,” je dodal.

Pahor je optimističen. “To, da sta Slovenija in Hrvaška med državami, ki so najbolj vzorno reševale problem širitve covida-19, daje neko upanje, da bosta tudi vzorno sodelovali in upravljali s tem problemom po preklicu epidemije. To daje neko zaupanje državljanom obeh držav, da je tudi medsebojno obiskovanje in letovanje v obeh državah relativno varno. Seveda se bomo morali držati določenih vzorcev obnašanja, a v osnovi letujemo Slovenci na Hrvaškem in Hrvati na Slovenskem v dveh prijateljskih državah, kjer naletimo na sijajno atmosfero, kjer smo pričakani kot prijatelji. Vse to daje turistu občutek varnosti in zato gre tja še toliko bolj rad,” je prepričan.

Je pa Pahor opozoril, da bo po neposredni zdravstveni krizi nastopila socialna in gospodarska kriza. “Enako pomembno bo, da bosta tako obe državi kot celotna EU solidarno, skupno, enotno reševali pomembna vprašanja za blaginjo naših ljudi. Tukaj bo spet dobro sodelovanje, dobro razumevanje, prijateljstvo med obema državama imelo pomembno vlogo,” je dejal.

Tako Slovenija kot Hrvaška si ne želita, da bi ob tem nastopila še migrantska kriza. “Želimo si, da bi EU tu opravila svoje, na zunanjih mejah. Želimo si, da bi dobro sodelovali in ta problem obvladali do te mere, da ne bi poglobil problemov, ki bodo zadevali socialni in gospodarski položaj naših ljudi,” je dejal Pahor.

Predsednika sicer pričakujeta, da se bodo s sproščanjem omejitev gibanja, ki so bile uvedene zaradi covida-19, krepili tudi migrantski tokovi. “Ne Hrvaška ne Slovenija si ne želita, da bi postali žep. Zato potrebujemo skupno evropsko politiko,” je dejal Pahor.

Po besedah Milanovića bo Hrvaška opravila svojo vlogo in poskušala zaščititi mejo, a bo ob tem “vedno tarča kritik tistih, ki menijo, da so človekove pravice absolutne”. “Sam pravim, da so skoraj absolutne in da je določena pravila treba upoštevati,” je dejal.

O arbitraži o meji med državama nista govorila. “Mislim, da ni bilo potrebe za to. Se mi zdi, da je tudi za vprašanje določitve meje v skladu z arbitražo najbolj pomembno, da sta dva naroda, dve državi, dve sosedi, dve prijateljici v težavah in v času, ko težav ni, iskreni in si medsebojno zaupata, potem bomo rešili tudi ta problem. To srečanje mogoče več prispeva k temu, da na koncu pridemo do neke rešitve v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča, kot da bi se zdaj midva s tem ukvarjala,” je dejal Pahor.

Milanović je bil enakega mnenja. “Analogija s covidom-19 je več kot očitna. Prenehalo je v trenutku, ko smo o tem nehali govoriti. Nismo se niti spomnili,” je dejal.

Pred srečanjem s Pahorjem na Ptuju je Milanović položil venec k spominskemu obeležju v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru in se tako poklonil tam pokopanim hrvaškim žrtvam, slovenski predsednik pa je po srečanju položil venec k spominskemu obeležju na Poljani, kjer se je 15. maja pred 75 leti z zadnjimi boji končala druga svetovna vojna.
Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV