Ob svetovnem dnevu okolja razprava o pametnem ravnanju s plastiko

Letošnji Okoljski dan, konferenca, ki jo GZS organizira ob svetovnem dnevu okolja, je bil namenjen razpravi o pametnem ravnanju s plastiko. Sodelujoči so glede plastike za enkratno uporabo poudarili, da je najpomembneje zmanjšati njeno uporabo, glede embalaže pa izpostavili pomen učinkovitega sistema zbiranja in reciklaže oz. ponovne uporabe.

Vir: pixabay.com

Koronavirusna kriza je dokazala, da je plastika za enkratno uporabo nepogrešljiva v medicini in skrbi za zdravje, se mora pa spremeniti naš odnos do plastike, z njo moramo ravnati pametno – se usmeriti v plastiko za večkratno uporabo ter vzpostaviti učinkovito zbiranje ter reciklažo in ponovno uporabo materialov, je v nagovoru dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc.

Dodala je, da je treba infrastrukturo za zbiranje in reciklažo odpadkov posodobiti in vanjo integrirati nove tehnologije, pri čemer bo pomembna dodatna podpora raziskav in razvoja ter inovacij. Po njenih besedah je koronavirusna kriza pokazala na ekonomske in politične razkorake pri prehodu v krožno plastiko. Zaradi nizkih cen nafte recikliranje plastike trenutno ni ekonomsko vzdržno, saj je proizvodnja nove plastike cenejša, je dejala in se vprašala, ali bomo dopustili, da trg reciklirane plastike ugasne, ali bomo našli nove rešitve.

Glavni namen ministrstva za okolje in prostor je, da da Slovenija sledi strateškim usmeritvam uveljavitve hierarhije ravnanja z odpadki kot osnovi za krožno gospodarstvo in obrnjeni piramidi ravnanja z odpadki, je dejal minister Andrej Vizjak. Širši del piramide obsega preprečevanje nastajanja odpadkov, za kar je pomembno tako ravnanje posameznikov kot industrije. Naslednji del piramide je predelava odpadkov za ponovno uporabo oz. recikliranje, v najožjem delu piramide pa je preostanek odpadkov, ki je namenjen za odlaganje in termično obdelavo.

Ministrstvo se je pri preprečevanju odpadkov v zadnjem letu osredotočilo predvsem na zmanjšanje potrošnje in uporabe plastičnih izdelkov ter odpadne hrane, z novim zelenim dogovorom pa bo poudarek tudi na tekstilnih in gradbenih odpadkih. Prizadevali si bodo za sistem, da bodo stroške ravnanja z odpadki nosili povzročitelji obremenitve.

Thomie Vlachogianni iz zveze nevladnih organizacij na območju Sredozemlja MIO-ECSDE je ob predstavitvi stanja glede onesnaženja morja s plastiko opozorila, da gre za globalno grožnjo, ki se še povečuje. Tovrstni odpadki nastajajo tako na morju (zaradi pridobivanja surovin na morskih ploščadih, ladijskega prometa ter ribištva in akvakulture) kot na kopnem (zaradi turizma, kanalizacijskih odplak, industrijskih izpustov in slabega ravnanja z odpadki). Poudarila je, da uporaba biorazgradljive plastike ne bi rešila problema, saj da v morju ni pogojev, ki bi omogočili hitro razgradnjo teh materialov, prav tako rešitev niso čistilne akcije na obalah. Ključno je, je dejala, zmanjšati nastajanje odpadkov.

Ulli Glebmann z univerze v avstrijskem Gradcu je predstavila rezultate raziskave o odnosu potrošnikov do plastike za enkratno uporabo, ki je ugotovila, da ne obstaja en tip potrošnika, ampak se ti razlikujejo glede na socialno-ekonomski položaj in vrednote, ki jih zagovarjajo – največ ozaveščanja bi bilo potrebnega pri ljudeh nižjega socialnega položaja s tradicionalnimi vrednotami. Sistem zbiranja steklene, pločevinaste in plastične embalaže ter papirja je razmeroma uspešen, obstaja veliko iniciativ za življenje brez odpadkov (“zero waste”) in trgovin brez embalaže ter kampanij za ozaveščanje glede odmetavanja odpadkov v naravi, je dejala.

Anna Larsson iz organizacije Reloop Europe, ki se ukvarja s krožnim gospodarstvom, je izpostavila pomen sistema nadomestila za oddano plastično PET-embalažo, ki omogoča visoko stopnjo zbrane embalaže in visoko kakovost recikliranega materiala. Nekatere države, kot so Nemčija, Nizozemska, Finska in Danska, imajo krog te embalaže praktično sklenjen, saj v sistem zberejo več kot 90 odstotkov embalaže na trgu.

Saulius Galadauskas, ki je predsednik litovskega združenja pivovarjev, je predstavil uspešen sistem povratnih steklenic za pivo v Litvi, h kateremu so priključili zbiranje plastične embalaže. Potrošniki so zadovoljni, je pokazala raziskava, velika večina jih je ocenila, da se je z uvedbo sistema zmanjšala količina odpadkov naravi, poleg tega je sistem veliko večino spodbudil, da so bolj odgovorni pri ločevanju odpadkov.

Tjaša Adič iz svetovalne družbe ADS Insight je predstavila evropsko direktivo o omejevanju plastike za enkratno uporabo, po kateri bodo med drugim od julija 2021 prepovedani izdelki, kot so plastični jedilni pribor, krožniki in kozarci ter slamice za enkratno uporabo. Članice naj bi do leta 2029 zagotovile, da bo pobranih 90 odstotkov plastenk, ter da bodo plastenke do leta 2025 vsebovale 25 odstotkov, do leta 2030 pa 30 odstotkov reciklirane surovine.
Vir: STA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV