Na sestanku so po županjinih besedah med drugim govorili o prostorskem umeščanju arheološkega razstavišča, kjer stvari ostajajo v okviru že sklenjenega dogovora, da na ptujski občini opravijo svoj del in se prijavijo na razpis, nato pa svoje stori tudi država.

Po ministrovem mnenju pa srečanje vseeno ni bilo zgolj spoznavne narave, ampak so sprejeli tudi nekaj konkretnih dogovorov, s katerimi bodo na ministrstvu pomagali najstarejšemu slovenskemu mestu na različnih področjih delovanja, tako pri festivalski dejavnosti mesta kot tudi pri ohranjanju in razvoju kulturnega bogastva, ki ga mesto ponuja.

“Ptuj vidimo kot en sam spomenik kulture, ki ima izreden potencial za razvoj kulturnega turizma v naslednjih letih. Kar se mene tiče, je tukaj perspektiva popolnoma jasna, seveda pa vsega mesto samo ne more postoriti. Zato smo tukaj mi, da pomagamo, ponudimo strokovno pomoč, pa tudi finančna sredstva tako za obnovo kulturne dediščine kot za predstavitve s sodobnimi tehnologijami,” je dejal Poznič.

Ker je na Ptuju ena najbolj perečih zadev iskanje primernih prostorov za bogato arheološko zbirko mesta, ki je zdaj večinoma neprimerno zložena v kletnih depojih, je Poznič zagotovil, da je sodelovanje vzpostavljeno, denar pa bo tudi na voljo, kar pomeni, da so se stvari začele reševati. Bolj konkreten ni bil, je pa povedal, da so danes s seboj prinesli tudi zagotovilo o 50.000 evrov sredstev za izdelavo novih zabojnikov za arheološke zbirke, kar je bila sicer zahteva inšpektorata za kulturo in medije.

Po njegovih besedah gre trenutno h koncu tudi obnova dela grajskega zidu na Ptujskem gradu, načrtujejo tudi obnovo določenih drugih elementov na objektu, pripravljajo pa tudi načrt, kako poskrbeti za še zadnje preostale stanovalce gradu.

Seznanjen je tudi s težavami Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, kjer nekatere občine na ormoškem koncu napovedujejo odstop od soustanoviteljstva. Kot je povedal, pripravljajo akcijski načrt, po katerem želijo predstavnike občin spraviti za skupno mizo. Na pogovoru bodo ugotovili, kakšne so možne rešitve in kakšen je skupen interes lokalnega okolja.

“Problematika bo letos na nek način rešena, seveda pa je pri tem potrebno upoštevati vse interese. V prvi vrsti interese ptujske občine in celotne države, ki jo predstavlja ministrstvo za kulturo. Seveda pa je to umetnost možnega, saj če si nekdo v zgodbi ne želi sodelovati, ga v to ne more nihče prisiliti,” je dejal minister.

Na vprašanje, kako vidi kandidaturo Ptuja za Evropsko prestolnico kulture 2025, je odvrnil, da za ta naziv kandidira kar nekaj slovenskih mest, odločitev pa je stvar strokovnih komisij na drugih ravneh. Sam lahko pri kandidaturi mestu le zaželi vso srečo.
Vir: Lokalec.si