Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) nasprotuje zamiku uveljavitve enotne embalaže za cigarete in tobak za zvijanje. Gre namreč za enega od najbolj stroškovno učinkovitih ukrepov za zmanjševanje bremena kroničnih nenalezljivih bolezni. Tobačna industrija v številnih državah poskuša preprečiti izvajanje tega ukrepa ali pa doseči njegovo preložitev.

Skupina poslancev je v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku v Državni zbor Republike Slovenije poslala Predlog zakona o spremembah zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. V njem predlagajo, da se uvedba enotne embalaže zamakne za tri leta in da ukrep začne veljati namesto 1. januarja 2020 šele 1. januarja 2023. Kot razloge za predlagani triletni zamik uvedbe enotne embalaže so navedli, da bi v tem podaljšanem času lahko pridobili dodatne informacije o  vplivu ukrepa na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov in ali ima negativne vplive v smislu povečanja nezakonite trgovine ter zmanjšanja javnih finančnih prihodkov, ponarejanja proizvodov in s tem negativnega vpliva na zdravje uporabnikov tobačnih izdelkov.

Strokovni argumenti dokazujejo nasprotno, zato NIJZ nasprotuje zamiku uvedbe ukrepa in podpira čim prejšnjo uvedbo za izboljševanje zdravja prebivalcev Slovenije. Podatki iz literature in tudi držav, ki so ukrep že uvedle, kažejo, da je enotna embalaža učinkovit javnozdravstveni ukrep in sodi med najbolj stroškovno učinkovite ukrepe za zmanjševanje kroničnih nenalezljivih bolezni.

Dopuščanje privlačne embalaže smrtonosnih izdelkov je nedopustno. Z vidika javnega zdravja prav tako ni dopustno, da fiskalni cilji prevladajo nad tistimi za izboljšanje zdravja prebivalcev in zmanjšanja stroškov v zdravju, za posameznika in družbo. Ocena stroškov, povezanih s kajenjem, kaže, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivih aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti in stroški zaradi prezgodnje umrljivosti v Sloveniji skupno znašajo 5 % bruto domačega proizvoda. V oceno niso vključene vse vrste morebitnih stroškov, povezanih s kajenjem, a že ocenjeni stroški močno presegajo prilive iz tobačnih trošarin. Z uvedbo enotne embalaže bi Slovenija postala dober zgled drugim državam v naši bližini, da se bodo prav tako odločile za uvedbo tega ukrepa nadzora nad tobakom.

Zakaj je enotna embalaža tako pomembna?
Embalaža je način oglaševanja tobačnih izdelkov. Z enotno embalažo odstranimo okrasje, sijaj in zavajajoče elemente na embalaži tobačnega izdelka. Enotna embalaža poenoti videz zavojčkov različnih tržnih znamk tobačnih izdelkov. Je v standardiziranih barvah, na njej pa razen imena tržne znamke, različice, imena proizvajalca, kontaktnih podatkov in podatkov o količini izdelka v zavojčku ni drugih zapisov proizvajalca, ni logotipov, barv, podob, promocijskih sporočil ali kakršnihkoli drugih oznak značilnosti izdelka. Odstranjene so vse značilnosti in oznake tržne znamke – vse dovoljene navedbe na embalaži pa so natisnjene v standardizirani pisavi, velikosti in položaju. Na enotni embalaži so nameščena slikovna zdravstvena opozorila in tudi vse druge informacije oziroma označbe, ki jih zahtevajo vladni predpisi.

Enotna embalaža je učinkovit ukrep za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov
Enotna embalaža zmanjša privlačnost tobačnih izdelkov, prepreči oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov s pomočjo embalaže, zmanjša napačno zaznavanje manjše škodljivosti določenega izdelka zaradi značilnosti embalaže, poveča vidnost in učinkovitost zdravstvenih opozoril in prek teh mehanizmov zmanjša obseg začetkov kajenja, spodbudi opuščanje kajenja in prepreči ponoven začetek kajenja med bivšimi kadilci.

Številne raziskave dosledno kažejo, da enotna embalaža izkazuje zgoraj navedene učinke in zniža delež kadilcev, enotna embalaža je torej učinkovit ukrep nadzora nad tobakom. Na voljo so tudi podatki iz posameznih držav, ki so ukrep že uvedle, ki te zaključke še dodatno podpirajo. Enotna embalaža je učinkovit ukrep nadzora nad tobakom tudi glede na stroške.

Nasprotovanje uvedbi enotne embalaže je zaradi njene učinkovitosti močno
Izkušnje različnih držav, ki so uvedle ta ukrep ali ga obravnavajo, kažejo, da tobačna industrija skuša na različne načine preprečiti izvajanje ukrepa oziroma čim bolj zamakniti uveljavitev ukrepa. Pri tem se tobačna industrija v teh državah ne izpostavlja sama, pač pa deluje prek drugih interesnih skupin in posameznikov. Pri nasprotovanju ukrepu enotne embalaže se najpogosteje uporabljajo argumenti o povečanju nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ponarejanju izdelkov, povečanju škodljivih učinkov na zdravje prebivalcev zaradi uporabe nezakonitih izdelkov, neučinkovitosti ukrepa, negativnih ekonomskih posledicah (kot sta znižanje priliva v davčno blagajno, izguba delovnih mest) in pravnih posledicah, predvsem, da ukrep krši pravice intelektualne lastnine ter grožnje s tožbami. Argumenti nimajo trdnih osnov ali ne držijo, tudi podatki iz posameznih držav ne potrjujejo tovrstnih posledic, torej navedeni argumenti ne opravičujejo kakršnegakoli zamika ukrepa. Kar se tiče fiskalnih ciljev pa ni dopustno, da prevladajo nad tistimi za izboljšanje zdravja prebivalcev. Le zakaj se tobačna industrija  tako trudi, da bi ta ukrep zablokirala, če naj bi bil po njenih trditvah neučinkovit? Očitno je ukrep huda grožnja industriji.

V Sloveniji že beležimo ugodne učinke novega zakona 
Raziskave, ki jih je NIJZ izvedel pred in po uvedbi novega zakona v letu 2018, v ključni ciljni skupini zakona pri mladostnikih kažejo na pomembno zmanjšanje razširjenosti kajenja. Največje spremembe beležimo v preprečevanju začetka kajenja med mladostniki. Delež tistih, ki so v življenju kadarkoli kadili, se je statistično značilno znižal tako med 13-letniki, 15-letniki in tudi 17-letniki. Spodbudno je tudi, da se je tako med 15-letniki kot tudi 17-letniki statistično značilno znižal delež tedenskih in dnevnih kadilcev. V tem obdobju v Sloveniji nismo uvedli drugih pomembnih ukrepov ali izvajali večjih aktivnosti, razen ukrepov iz novega zakona, zato lahko po naši oceni pomemben del teh sprememb pripišemo ukrepom novega zakona. Delež kadilcev med odraslimi prebivalci pa zaenkrat ostaja nespremenjen. V posameznih starostnih skupinah pa je prišlo do pomembnih sprememb – statistično značilno se je znižal delež kadilcev v najmlajši starostni skupini, to je med mladimi odraslimi. Za to, da bodo ukrepi novega zakona lahko pokazali svoje največje učinke, pa bo potrebno počakati na uveljavitev vseh ukrepov novega zakona, zagotoviti njihovo dosledno izvajanje ter glede na njihovo dolgoročno naravnanost počakati, da se učinek ukrepov v celoti pokaže.

Uredništvo

See author's posts