Na Ptuju pozvali h krepitvi krepitvi obrambe proti toči

Neurja s točo, ki so na začetku tega meseca klestila na širšem ptujskem območju, so v kmetijstvu povzročila za več kot 10 milijonov evrov škode. Da bi v prihodnje preprečili takšne dogodke, v Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZS) Ptuj pozivajo h krepitvi obrambe proti toči. Trenutno je namreč za celotno severovzhodno Slovenijo le eno letalo.

 koruza po neurju

Kot je na današnji izredni seji sveta območne enote KGZS Ptuj povedal direktor te enote Andrej Rebernišek, so bili na Ptujskem že lani priča neurjem s točo, a ne v takšnem obsegu. “Ne pomnimo, da bi bilo toliko hektarjev prizadetih v samo nekaj dneh,” je dejal.

Letos so se z vremensko ujmo prvič soočili 3. julija, štiri dni kasneje pa je toča povzročila še več škode. Sledilo je več močnih nalivov, ki so stanje dodatno poslabšali, in tako danes ocenjujejo, da je bilo na širšem območju KGZS Ptuj, ki med drugim zajema tudi občini Lenart in Slovenska Bistrica, poškodovanih 10.689 hektarjev kmetijskih površin, večinoma koruze in pšenice.

Celotno škodo po besedah Reberniška ocenjujejo na 11,3 milijona evrov, od tega naj bi bilo 10 milijonov evrov škode na območju Mestne občine Ptuj, kjer je poškodovanih 9700 hektarjev površin. Veliko škode je tudi v občinah Hajdina, Markovci, Gorišnica, Dornava, Destrnik, Starše, Poljčane, Makole in prej omenjenih Lenartu in Slovenski Bistrici. “Zavarovanje nikoli ne pokrije izpada dohodka, da o izpadu trga sploh ne govorimo,” je opozoril.

Na območju KGZS Ptuj je zavarovanih le okoli 35 odstotkov kmetijskih površin, zato večina kmetov nima niti te utehe. Po besedah predsednika sveta ptujskega kmetijskega zavoda Milana Unuka je zato na njihovem območju nujno potrebno okrepiti obrambo proti toči, ali z letali ali raketami. “Zavarovanje ne bo rešilo kmetijstva. Rešijo ga lahko le bolj učinkoviti protitočni sistemi,” je prepričan.

Ker so v Sloveniji še vedno dvomi glede učinkovitosti letalske obrambe proti toči, svet območne enote KGZS Ptuj predlaga, da se naredi primerjalno analizo protitočne zaščite v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem, kjer takšni sistemi po besedah Unuka delujejo in “nato porinejo te oblake k nam”.

Prav tako predlagajo državi sprejem interventnega zakona za pomoč prizadetim kmetijam, aktiviranje ukrepa de minimis za najbolj prizadete kmetovalce in dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na najvišjo možno raven, ki jo dopuščajo predpisi EU.

Unuk je opozoril, da je treba tudi spremeniti pogoje za sklepanje zavarovanj v kmetijstvu, saj so ta za številne manjše kmete še vedno nedostopna.

Predstavnica ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darja Majkovič je spomnila, da so letos dvignili stopnjo sofinanciranja zavarovalnih premij, ki sedaj znaša 50 odstotkov. “Čim večje število kmetovalcev želimo spodbuditi k zavarovanju,” je dejala.

O krepitvi letalske obrambe proti toči na ministrstvu zaenkrat ne razmišljajo. Za to v severovzhodni Sloveniji že vrsto let skrbi Letalski center Maribor z enim letalom. To pokriva skupno 71 občin oziroma 3776 kvadratnih kilometrov površin.

Ministrstvo za to namenja letno 88.000 evrov, še dvakrat toliko pa občine. “Stroka nekako ne pritrjuje temu ukrepu. S strani stroke nimamo trdnega dokazila, da ta tehnika pomaga. Se pa odločamo za pomoč, ker je takšno pričakovanje prebivalcev in interes lokalnih skupnosti,” je pojasnila Majkovičeva.

Vir: STA

Oddaj komentar

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

0 KOMENTARJEV