Mariborski mestni svet je ugodil vodstvu Športnih objektov Maribor in mu podaljšal rok za pripravo novelacije sanacijskega programa, s katerim bi rešili likvidnostne težave in zagotovili dolgoročno vzdržno poslovanje. Slednjega bi moral zavod pripraviti že do konca januarja, zdaj pa ga na mestni občini pričakujejo do sredine marca.

Vodstvo občine pričakuje, da bo akcijski načrt sanacije vseboval analizo stanja in potencialov posameznih objektov, s katerimi upravlja zavod, pa tudi analizo kadrovskih razmer in tržnih potencialov.

Kot je pojasnil direktor Tadej Mežnar, zavod že vrsto let posluje z izgubo, kar kaže na to, da je obstoječi poslovni model nevzdržen. Zato so pri pripravi novelacije že leta 2018 sprejetega sanacijskega načrta ugotovili, da ta ni smiselna, saj ni dala ustreznih odgovorov in ukrepov.

“Lahko bi vsako leto sprejemali nove sanacijske načrte, a želimo takšno rešitev, ki bo za poslovanje dolgoročno vzdržna,” je zatrdil Mežnar. po njegovih besedah je zato treba narediti nov izračun lastnih cen posameznih objektov in njihove zasedenosti, potrebna investicijska vlaganja ter racionalizacijo stroškov na kadrovskem področju.

Od mestne občine pričakujejo izhodišča glede sprememb načina financiranja, da ne bodo več tako zelo odvisni od klubov, ki se prijavljajo na razpise za financiranje letnega programa športa.

Ob tem bi po njegovem mnenju morali ugotoviti, kaj narediti z objekti, ki prinašajo največjo izgubo, kakršen je kamniški hipodrom. Za takšne je potrebna neka dolgoročna rešitev, po kateri bi jih bodisi izvzeli iz njihovega upravljanja in poiskali ustreznega investitorja oziroma najemnika ali pa bi spremenili njihovo namembnost, je dejal.

Tudi pri Mariborskem otoku ne gre za tipičen športni objekt, pač pa za rekreacijski objekt, nujno pa bi bilo treba urediti tudi lastniška razmerja v Ljudskem vrtu in atletskem stadionu, s katerima upravljata Branik in Železničarsko športno društvo.

Kot je pojasnil, ima zavod trenutno 60 zaposlenih, letni strošek za vse znaša 1,3 milijona evrov, pri čemer samo uprava stane 245.000 evrov, od tega računovodstvo, kjer je pet zaposlenih, 138.000 evrov. Zato predlaga prenos nekaterih nalog bodisi na nastajajoči holding javnih podjetij ali na zunanje izvajalce.

Ob tem je še dodal, da je ob njegovem prevzemu vodenja zavoda konec lanskega maja slednji izkazoval dobrih 300.000 evrov izgube, konec leta pa je ta znašala 59.000 evrov. “Če bi delal srednji bazen v Pristanu, kot je bilo načrtovano in bi bili likvidni ter brez starih grehov, bi leto 2019 zaključili pozitivno,” je še dodal Mežnar.

Župan Saša Arsenovič je podaljšanju roka za pripravo dokumentov do sredine marca sprva nasprotoval, kar je povedal tudi direktorju, čigar naloga je že po zakonu o gospodarskih družbah samoiniciativna priprava sanacijskega načrta.

“Imamo kar nekaj izzivov v tem zavodu. Govoril sem s prejšnjim direktorjem Antonom Knezom in vodjo sindikata Karmen Rotman, pa mi niso omenjali, da bodo v službenem času sklicevali tiskovne konference in povzročali škodo dobremu imenu zavoda. Naj v prihodnje raje pridejo jokati k meni in ne k medijem,” je bil oster župan.

Nekdanji župan in aktualni mestni svetnik Franc Kangler pa meni, da bo župan moral narediti red v zavodu in da je bilo že imenovanje Mežnarja na to mesto napaka. “Če direktor namerava zamenjati vse zaposlene, bo ostal sam. Iz izkušenj in poznavanja problematike vem, da so v Športnih objektih dobri delavci,” je na seji mestnega sveta dejal Kangler.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts