Prvi osnutek letošnjega proračuna je zaradi velikega razkoraka med obveznimi nalogami občine in višino denarja, ki ji ga za to namenja država, kazal primanjkljaj v višini 32 milijonov evrov, a so ga zdaj po besedah župana Andreja Fištravca uspeli uravnotežiti. Pogajanja z državnimi oblastmi sicer še potekajo, a v Mariboru upajo, da bodo občine uspele s svojimi prizadevanji.

Tako so prihodki in odhodki za leto 2017 načrtovani v višini 102,3 milijona evrov. Na prihodkovni strani je predvideno novo zadolževanje v višini 5,2 milijona evrov, še pet milijonov evrov jim je ostalo na računu iz lanskega leta. Proračun za leto 2018 je načrtovan v višini 101,1 milijona evrov in predvideva še dodatno zadolževanje za pet milijonov evrov, je povedala vodja občinskega urada za finance in proračun Nataša Sluga.

Zadolževanje nujno

Novo zadolževanje je po besedah direktorja mestne uprave Simona Štrancarja nujno za odplačilo dolga družbi Iskra v zvezi z radarji. Po novem namreč velja, da tega dolga ne bodo odplačevali v več letih, ampak v enem kosu. Z omenjeno zadolžitvijo je občina dosegla maksimalno možno zadolženost, a po ocenah mestne uprave je bolje tako, saj je to v prihodnjih letih ne bo več obremenjevalo. Za odplačilo že prej najetih posojil bodo letos odšteli 4,4 milijona evrov, prihodnje leto 5,3 milijona evrov.

Seja o proračunu 9. februarja

Mestni svetniki bodo predlog obeh proračunov dobili v sprejemanje na seji 9. februarja. Pred tem bi se morali mestni svetniki sestati na izredni seji in izbrati projekte, ki jih bo občina pripravljala na razpise za sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), a so to sejo, nazadnje napovedano za prihodnji teden, ponovno prestavili. Po besedah Fištravca želijo pred tem rešiti številna odprta vprašanja z državo, med drugim v zvezi z možnostmi obnove osrednje enote Mariborske knjižnice. Prve razpise pričakujejo sredi marca, zato je po njegovih ocenah še dovolj časa za odločanje.

Sredstva CTN, namenjena za projekte prenove mestnega jedra, trajnostnega prometa in obnove socialnih stanovanj, bodo glavni vir za večje investicije v mestu, saj v občinski blagajni, ko se pokrije obvezne naloge, ostane manj kot četrtina sredstev.

VIR: STA