V razstavišču nekdanjega kina Partizan bodo danes odprli razstavo Kri iz večernih sladkih oblakov, s katero se Pokrajinski muzej Maribor in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča pridružujeta obeleževanju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Osredotočili so se na vsakdanje življenje v Mariboru in na Štajerskem v prvi polovici 20. stoletja.

“To ni moglo zaobiti vzrokov, ki so pripeljali do prve svetovne vojne, in je trpelo tudi njene grozovite posledice,” so v spremni besedi zapisali avtorji razstave Mirjana Koren, Valentina Bevc Varl, Darko Friš in Aleš Maver.

V ospredju razstave tako ne bo niti vojaška strategija niti politika, marveč vsakdanje življenje malega človeka, ki ga je vojna tako nepopravljivo zaznamovala, da je mogoče govoriti o velikih tragičnih zgodbah malih ljudi. Zato tudi podnaslov razstave Usode v veliki vojni.

Četverico, ki je začrtala okvir razstave, je še posebno pritegnila zgodba o posestnici Julijani iz okolice Maribora, ki se je po odhodu njenega moža na bojišče zaljubila v mladega hlapca. Gre za zgodbo o tragičnem ljubezenskem trikotniku, ki ga brez vojne ne bi bilo.

Ker je ohranjenih fotografij s fronte veliko, posnetkov iz mariborskega mestnega življenja pa manj, bodo ta manko nadomestili s faksimili najpomembnejših časopisnih člankov iz tedanjega časa. Tako želijo prikazati vojno psihozo v mestu, kjer se je utrip vojne, čeprav Maribor ni bil na fronti, čutil na vsakem koraku, je pojasnil predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča Darko Friš.

Po besedah direktorice Pokrajinskega muzeja Maribor Mirjane Koren so želje muzeja raziskovati vsa zgodovinska obdobja in jih umeščati v skladu z muzeološkimi trendi v zanimive osebne zgodbe ljudi, ki čustveno nagovarjajo obiskovalca, podžgejo njegovo radovednost in ga odprejo za nova (spo)znanja.

“Gotovo sodi k temu tudi dojemljivost za protivojna sporočila, pri čemer pa je šel muzej še korak dlje in povabil v okviru tradicionalnega projekta Velike stvaritve malih mojstrov učence osnovnih šol k izdelovanju razglednic s protivojno vsebino, ki bodo, razstavljene, opozarjale na nesmiselnost vojne.” Konec leta bodo te razglednice poslali pomembnim odločevalcem v svetu, od ameriškega predsednika Baracka Obame do ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Naslov razstave Kri iz večernih sladkih oblakov je verz iz pesmi Ekstaza smrti Srečka Kosovela, v kateri je mladi primorski pesnik stari celini prerokoval smrt v zlati krsti. “Podobno so tedaj, po štirih letih vojnih grozot, o katerih so še pred pol desetletja domnevali, da niso (več) mogoče, občutili mnogo,” je izpostavil zgodovinar Aleš Maver. Razstava bo na ogled do februarja prihodnje leto.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts