Koroško gospodarstvo je lani ustvarilo za 28 milijonov evrov skupnega neto čistega dobička, s čimer je regija ohranila peto mesto med šestimi regijami v Sloveniji, ki so zabeležile dobiček. S podatki so se danes seznanili člani upravnega odbora GZS območne zbornice Koroška, ki so se ob tem vnovič zavzeli za hitrejše postopke v zvezi s hitro cesto.

V 2013 je 1131 podjetij iz regije, ki so posredovala podatke Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), skupno ustvarilo 28 milijonov evrov neto čistega dobička, kar je 25,87 odstotka manj kot v letu 2012. Ob tem pa so skupno koroška podjetja, ki so podatke za lani oddala Ajpesu, ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 0,7 odstotka več kot leto prej.

V regiji, ki je izrazito izvozno usmerjena, še naprej prevladujejo predelovalne dejavnosti, kjer je bil dosežen tudi najvišji skupni dobiček. Največ skupne izgube pa so v regiji beležile družbe s področja kulture, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Med občinami so družbe glede na poslovni izid najbolje poslovale v Mežici, kjer so zabeležile največji skupni dobiček, sledita občini Slovenj Gradec in Prevalje. Skupno izgubo pa so beležila podjetja s sedeži v Dravogradu, kjer je bila izguba največja, ter v Vuzenici in v Ribnici na Pohorju.

Lani je bilo na Koroškem na novo ustanovljenih 61 družb, z delovanjem je prenehalo 51 družb, regija pa je lani imela 20 stečajev, je med drugim v predstavitvi povedala Tanja Žnidarko iz Ajpesa. Najbolj dobičkonosna podjetja na Koroškem so bila lani Tab Mežica, Petrol Energetika Ravne, Abrasiv Muta, Energija RM iz Mežice in MPI Črna na Koroškem. Podjetja z največjo izgubo pa so bila lani Lesna TIP Otiški Vrh, Litostroj Ravne, SGP Kograd Igem in Kograd IGEM iz Šentjanža pri Dravogradu ter Fagot iz Slovenj Gradca.

V letošnjem letu pa so koroška podjetja glede na rezultate ankete Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o poslovnih pričakovanjih bolj optimistična glede tega, kako se bodo gibali prihodki na tujih trgih, tudi glede zaposlovanja, skromnejši pa glede pričakovanj neto dobička, je podatke med drugim predstavila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek, ki ocenjuje, da je Koroška primer regije, ki se je bila prisiljena gospodarsko prestrukturirati pred leti in zdaj pobira bero tega, je pa to še daleč od najboljših rezultatov.

V povezavi z rezultati gospodarstva je upravni odbor danes govoril tudi o hitri cesti oz. tretji razvojni osi na Koroškem. Kot je poudarila predsednica upravnega odbora koroške gospodarske zbornice Mojca Kert, koroško gospodarstvo skupno posluje pozitivno in s svojimi načrti vliva optimizem glede prihodnosti življenja v 12 koroških občinah. Vendar pa brez ustrezne infrastrukture gospodarstvo po njenih besedah ne bo več moglo slediti zastavljenim ciljem.

Poudarila je, da je sodobna prometnica nujna, zato so ministrstvu za infrastrukturo poslali dopis, s katerim ministrstvo pozivajo, naj ubere inovativne pristope pri iskanju virov financiranja in še letos preveri možnosti javno-zasebnega partnerstva. Pričakujejo, da bo ministrstvo izvedlo nadaljnje aktivnosti za pridobitev virov in umestilo prometnico v prostor skladno s pričakovanji gospodarstva. Hkrati so se zavzeli za nadaljevanje aktivnosti za obnovo oz. vzdrževanje obstoječih državnih cest v regiji.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts