V Mariboru so danes slovesno odprli konzulat Kazahstana, ki bo pokrival območje osrednje in vzhodne Slovenije. Častni konzul Gorazd Šifrer je ob odprtju poudaril, da je ta funkcija v diplomaciji vse pomembnejša, predvsem pri spodbujanju in razvijanju odnosov na področju gospodarstva, znanosti in izobraževanja ter kulture.

Slovesnega odprtja prostorov na Partizanski cesti se je udeležil tudi kazahstanski veleposlanik v Avstriji Kairat Sarybay, ki je ob tem na vprašanje, zakaj je za obe državi pomembno odprtje konzulata, je dejal, da to odpira možnosti za oblikovanje novih sinergij in koriščenje potencialov med obema državama.

“Ne govorim le o gospodarstvu, pač pa predvsem o odnosih med obema narodoma, kar bo lahko obrodilo sadove na področjih kot so kultura ali gospodarstvo,” je dejal Sraybay.

Da se bodo najprej lotili medsebojnega kulturnega sodelovanja in sodelovanja na znanstvenem področju, je potrdil tudi Šifrer in dodal, da na vrsto pride tudi poslovni del. O konkretnih zadevah tokrat ni želel govoriti, je pa zatrdil, da že delajo na nekaterih projektih.

Gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Kazahstanom je bilo doslej sicer zelo skromno, saj je skupni obseg blagovne menjave med državama po podatkih gospodarske zbornice lani obsegal vsega 87 milijonov evrov. Slovenija je v to veliko državo izvozila za 63, uvozila pa za 24 milijonov evrov blaga. Podoben obseg menjave bo dosežen tudi letos, saj je v prvem polletju znašal dobrih 40 milijonov evrov.

Kar tričetrtinski delež slovenskega izvoza predstavljajo farmacevtski proizvodi, na drugem mestu pa so električni stroji in oprema. Največjo blagovno skupino na uvozni strani s 55 odstotki predstavljajo mineralna goriva in olja ter proizvodi njihove destilacije, na drugem mestu s 26-odstotnim deležem pa so aluminij in izdelki iz aluminija.

Kako majhen delež v blagovni menjavi Kazahstana s tujino pripada Sloveniji, kaže tudi podatek, da je ta lani skupno uvozil za več kot 30 milijard evrov blaga in storitev, skupna vrednost kazahstanskega izvoza pa je dosegla slabih 42 milijard evrov.

Načrti gospodarskega razvoja te države temeljijo v največji meri na bogatih zalogah ogljikovodikov, saj
Kazahstanu pripada kar 75 odstotkov vseh rezerv nafte in zemeljskega plina Kaspijskega jezera. Država tako obvladuje skupno tri odstotke svetovnih rezerv nafte in 1,7 odstotka svetovnih rezerv zemeljskega plina in bo predvidoma do leta 2020 postala sedma največja svetovna proizvajalka nafte.

Kazahstan se želi do leta 2050 uvrstiti med 30 najrazvitejših držav, za dosego tega cilja pa intenzivno vlaga tudi v mednarodno povezovanje. Prvi pomemben dogodek na tej poti bo prihodnje leto svetovna razstava Expo v Astani.

Na njem pa je vprašljiva prisotnost Slovenije, saj je urad vlade za komuniciranje vladi maja predlagal, da se ga glede na doslej napovedano udeležbo in obisk, visoke stroške in obseg dvostranskega sodelovanja med državama ni smiselno udeležiti. Novi konzul meni ravno nasprotno, zato si bo prizadeval pristojne prepričati v drugačno razmišljanje.

“Gre za osrednji dogodek v tem delu sveta, na katerem bodo prisotne 104 države. Ob tem je Kazahstan država z izjemnim potencialom, ki poleg tega meji še na Rusijo in Kitajsko,” je dejal Šifrer.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts