Izjava župana Mestne občine Maribor Dr. Andreja Fištravca o zaslišanjih mariborskih intelektualcev in drugih posameznikov pred parlamentarno komisijo

Je razmišljanje ljudi z lastno glavo za slovenske parlamentarce postalo ekstremizem?

V zadnjih letih nas večina državljank in državljanov z zaskrbljenostjo in na trenutke z upravičenim gnevom spremlja odnos slovenske politike tako do države, njenega premoženja, kot tudi njenih državljank in državljanov. Številnih zavržno dejanje kot je vabilo mariborskim intelektualcem in drugim posameznikom na zaslišanje pred parlamentarno komisijo, ki se menda ukvarja s pojavi ekstremizma v Sloveniji, ne preseneča več. Na žalost. Že misel na možnost tako sprevrženega ravnanja je namreč nekaj tako nezaslišanega, da si je v normalni državi politiki ne bi upali niti zasebno izreči na glas, kaj šele zapisati in jo udejanjiti.

A slovenska politika znova in znova dokazuje, da ne živimo več v normalni državi. Pa to ni “zasluga” navadnih državljank in državljanov ter tistih nekaj intelektualcev in drugih posameznikov, ki se jim še zdi vredno izreči kritično misel. “Zasluga” gre prav vsem parlamentarnim strankam zadnjih dveh desetletij, ki so aktivno ali pasivno pomagale, da so nam razne elite z močnimi političnimi navezavami ukradle državo. In v tem kontekstu je tako ravnanje zelo logično. Ko vzpostaviš nadzor nad politiko, dobiš nadzor nad javnim denarjem in potem je potrebno samo še čim bolj nadzirati, kaj ljudje vedo in mislijo. Prvo in drugo jim je očitno uspelo. Če jim ne bi, v naših bankah ne bi zijale milijarde težke luknje, ki jih bodo zdaj polnili iz žepov tistih državljank in državljanov, ki s krajami javnega premoženja praviloma niso imeli nič. Mesta kot je Maribor ne bi umirala na obroke, ker bi namesto desetin milijard Evrov, ki so jih, po besedah ameriškega ekonomista, taiste tatinske elite poskrile v davčne oaze, obstajali viri s katerimi bi lahko spodbudili njihov razvoj. A sprega elit z vsakokratno vladajočo politiko, je imela pač drugačne cilje.

Tudi na preusmerjanje pozornosti smo pri slovenski politiki vajeni. Ko dobimo slabo izbiro vodstva neke nadzorne institucije v državi, je potrebno razpravo hitro usmeriti v formalistične postopke, da se čim manj govori o interesih tistih, ki so sprejeli slabo odločitev. In namesto, da bi se parlamentarne stranke zamislile o vzrokih ter stiskah, ki so občanke in občane Maribora pognale na ulice, razglašajo proteste, protestnike in intelektualce, ki si v naši državi še privoščijo izreči kritično misel, za ekstremiste.

A če bi se spraševali o vzrokih in stiskah ljudi, bi seveda prišli tudi do dejstva, da za njimi stojijo prav napake in slabe odločitve politike, ki večinoma ni delovala v interesu ljudi, ampak že prej omenjenih elit. Take avtorefleksije pa slovenske parlamentarne stranke pač niso sposobne. Če so cenjeni dr. Boris Vezjak, dr. Vesna Vuk Godina, dr. Danijel Rebolj, Tone Partljič, dr. Ludvik Toplak, Vladimir Rukavina, Danijel Lorbek, Bartolo Lampret, Jaša Lorenčič, Rok Peče, dr. Aleš Mlinarič, Matic in Alen Lovrec, Dejan Vedlin, Darko Berlič in Boštjan Zagorac, ki se jim bo zgodilo, da se bodo znašli pred parlamentarno komisijo ekstremisti, potem si jih v Sloveniji želim še bistveno več.

Že zdavnaj je namreč prišel čas, da kritična misel in pomaga počistiti samozadostni ekstremizem sedanjih parlamentarnih strank in pomaga državljankam in državljanom Slovenije, da si končno povrnejo državo. Mariborčanke in Mariborčani pač zelo dobro vemo, da smo jo zelo drago plačali!

Dr. Andrej Fištravec

Uredništvo

See author's posts