Kot vsak običaj, ima tudi postavljanje majskih dreves in kurjenje kresov korenine globoko v zgodovini. Običaji so bili zelo razširjeni tudi v nekdanji skupni državi in so se obdržali vse do današnjih dni.

Takšno postavljanje mlaja, kot ga poznamo danes, se je prvič zgodil leta 1919. Tedaj so štirje mladi fantje, ki so se srečno vrnili iz prve svetovne vojne, na predvečer 1. maja skrivaj postavili drog z okrašeno brezovo krošnjo. Postavili so ga v čast devici Mariji, v zahvalo za srečno vrnitev iz vojske. To je bilo prvo praznovanje 1. maja v tedanji novi državi, Kraljevini SHS. Danes pa postavljanje mlaja oziroma majskega drevesa pomeni predvsem naznanitev praznika dela. Postavitev majskega drevesa kot so to počeli nekoč se je ohranila predvsem na podeželju, kjer še vedno sodeluje veliko vaščanov. In to tradicijo ohranjajo tudi v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Sicer zaradi bližine šolskega igrišča, pločnika in ceste, majsko drevo postavijo s pomočjo dvigala, vendar pri postavitvi kljub vsemu sodeluje veliko število prostovoljcev, predvsem iz vrst Prostovoljnega gasilskega društva Sveta Trojica.

“To je že utečena stvar. Vsako leto se zberemo v gasilskem domu in določimo kdo bo peljal majsko drevo. Zadnjih trideset let to pri nas opravlja Roman Ploj. Nato se z občinsko opravo dogovorimo katero drevo lahko podremo, oluščimo lubje in ga nato pripeljemo do lokacije, kjer ga postavimo. Letos nam jo je nekoliko zagodlo deževno vreme, ampak na postavitev to ne bo bistveno vplivalo. Postavitev majsekga drevesa pa za nas pomeni predvsem simbol predvečera praznika dela, ko se zberemo vaščani in se skupaj poveselimo ter pogovorimo o zadevah za katere v vsakdanjem življenju morda zmanjka časa,” je ob postavitvi majskega drevesa dejal Franc Šuta, predsednik PGD Sveta Trojica.

Kamilo Kirbiš, krajan, ki je z dežnikom v roki opazoval postavljanje majskega drevesa pa je dejal, da je to pri njih tradicija že vsaj 70 let, odkar se vsaj on spominja tega običaja. “Že od nekdaj so to pri nas počeli gasilci, lokacije pa so se skozi leta seveda spreminjale. Sicer pa je praznik dela zame pomenil predvsem čas za kmečka opravila. Včasih smo namreč hodili v službo, zraven pa še skrbeli za kmetijo in tako nam je za praznik dela ostalo več časa za delo na kmetiji,” se spominja Kirbiš.
“Tradicija v naši občini je pravzaprav takšna, da postavimo tri majska drevesa. Enega v naselju Osek, drugo majsko drevo tradicionalno stoji ob šolskem igrišču in tretje v Gočovi. Ta tradicija pa za občane in občanke pomeni predvsem druženje in povezovanje, česar bi dans moralo biti še več. Mladina namreč pozablja na neko tradicijo in verjetno večina tudi ne pozna več prvotnega pomena praznika dela in borbe naših prednikov za delavske pravice. Mladina ta praznik doživlja predvsem kot prost dan oziroma prosta dneva,” je povedal župan Svete Trojice, David Klobasa.
Turistično društvo Sveta Trojica pa vsako leto za majsko drevo pripravi venec.

Uredništvo

See author's posts