Družba Elektro Maribor je v letu 2019 svojim uporabnikom distribuirala 2,28 teravatne ure električne energije, kar je sicer slab odstotek manj kot leto prej, a gre še vedno za drugo najvišjo količino doslej. Kot je povedal predsednik uprave mariborskega elektrodistributerja Boris Sovič, so samo lani za investicije namenili 32 milijonov evrov.

Elektro Maribor skrbi za dobavo električne energije na velikem delu severovzhodne Slovenije, kjer pokriva 74 lokalnih skupnosti in skoraj 220.000 merilnih mest. To predstavlja okoli 23 odstotkov vseh slovenskih uporabnikov električne energije.

Po Sovičevih besedah so število gospodinjskih uporabnikov lani povečali za 816, kar je največja rast po letu 2010 in jo pripisujejo širjenju stanovanjske gradnje, po drugi strani pa se je prvič po letu 2007 zmanjšalo število poslovnih uporabnikov.

Sicer pa je bilo konec minulega leta v njihov sistem naprednega merjenja vključeno že skoraj 190.000 uporabnikov oziroma več kot 86 odstotkov, medtem ko ob koncu letošnjega leta načrtujejo več kot 90-odstotno vključenost.

Za projekt menjave števcev jim je namreč ministrstvo za infrastrukturo odobrilo nepovratna sredstva v višini 3,7 milijona evrov. Do leta 2022 bo tako nameščenih nekaj več kot 88.000 pametnih števcev, za kar bo družba skupaj odštela 19,4 milijona evrov.

Elektro Maribor ima sicer v oskrbi skoraj 17.000 kilometrov omrežja, pri čemer je dobra polovica srednje in nizkonapetostnega speljanega pod zemljo, nekaj manj kot petino v nadzemni, nekaj več kot četrtino pa v nadzemni neizolirani izvedbi.

Družba je lani beležila 27 dni z izrednimi vremenskimi razmerami, kar je povsem enako kot v dveh letih pred tem, kar gre pripisati predvsem podnebnim spremembam. Celo leta 2014, ki ga je zaznamoval katastrofalni žledolom, so namreč beležili le 14 dni z izrednimi vremenskimi razmerami. Vsako leto jim tovrstni pojavi povzročijo za okoli milijon evrov škode.

Se pa v podjetju lahko pohvalijo, da so lani dosegli najboljši rezultat v deležu izgub doslej, letna stopnja neprekinjenosti napajanja z električno energijo pa je znašala kar 99,98 odstotka.

Sovič to utemeljuje z vlaganji v jakost in naprednost omrežja in tudi za letošnje leto napoveduje naložbe v bolj robustno, močno in napredno omrežje. Zgradili in obnovili bodo več kot 270 kilometrov srednje- in nizkonapetostnih vodov ter 86 transformatorskih postaj.

Prvi mož omenjene družbe za zdaj lanskega poslovanja še ni želel podrobneje komentirati, je pa dejal, da je bilo leto 2019 za njih precej zahtevno, saj je konec leta 2018 prišlo do spremembe regulacije na področju omrežnin.

Na pragu prehoda v nizkooglično družbo, ko bi bilo potrebno povečevati sredstva za izvajanje dejavnosti distribucije električne energije, ki predstavlja hrbtenico energetske tranzicije, je prišlo do spremembe v nasprotno smer. “To je od nas zahtevalo celoletno trdo delo, da bi uresničili poslovni načrt in ga morda tudi presegli,” je še dodal predsednik uprave družbe s 755 zaposlenimi.

Družba v državni lasti je predlani sicer ustvarila skoraj 15 milijonov evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjega četrt stoletja. Odziv javnosti na takšen podatek je ponavadi v smeri vprašanj, zakaj ni elektrika bolj poceni, a Sovič odgovarja, da so lastniki sprejeli pomembno odločitev, da dobiček večinoma ostaja v podjetju za njegov razvoj.

“Namenjamo ga za vlaganja v omrežje, saj bi se sicer morali bistveno bolj zadolževati, da bi dosegli iste cilje. Če je torej to za koga koristno, je prav za uporabnike. S tem je namreč njihov strošek pravzaprav nižji, kot bi bil sicer, če bi morali najemati druge vire, ki imajo seveda svojo ceno,” je pojasnil Sovič.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts