Dravske elektrarne Maribor (DEM) so danes v skladu z načrtom zaključili sanacijo naklonskih površin asfaltne obloge Ptujskega jezera, s katero so začeli v petek zjutraj, potem ko so, tako kot velevajo predpisi in dogovorjeni protokoli, gladino jezera znižali za dva metra. Znižanje pa je pokazalo tudi skrb zbujajoče stanje glede mulja.

Kot so danes sporočili iz DEM, so sanacijo z betonom izvedli na petih lokacijah v skupni dolžini približno 85 metrov. Sanirali so sedem metrov širok pas, kar skupaj pomeni sanacijo 600 kvadratnih metrov površine. Takoj po zaključku del so začeli polniti jezero, tako da bo že v četrtek gladina vode na običajni višini.

Dela, ki jih je izvedlo podjetje RGP, so bila vredna okoli 100.000 evrov, v sklopu sanacije pa so asfaltne obloge nadomeščali z betonsko, kar se je izkazalo za primerno tehnologijo, ki so jo lani preskusili na testnem polju. Ob sanaciji so izvedli tudi podrobni pregled preostale asfaltne obloge, ki bo podlaga za načrtovanje del v prihodnje.

Ker je Ptujsko jezero delno v območju Nature 2000, so tudi tokrat upoštevali vse pogojem, ki veljajo že od izgradnje tega največjega slovenskega umetnega jezera pred Hidroelektrarno Formin. Pri tem so morali upoštevati tudi vremenskim pogojem, saj je v tem obdobju najmanjša verjetnost močnih nalivov in visokih voda, pa tudi prošnji Brodarskega društva Ranca, ki konec tedna tam gosti prireditev.

V lokalnem okolju so ob spustu gladine ta teden ugotavljali tudi zaskrbljujoče stanje glede mulja na tem območju. Na to je opozorila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je dejala, da je zdaj dejansko mogoče videti, da zamuljenost ni nekaj o čemer samo govorijo, pač pa je težava še bistveno večja kot so mislili.

“Pogled na stanje je skrb zbujajoč. A tako stanje ni nastalo čez noč, nanj na različnih ravneh opozarjamo že leta. Če kdo prej ni poslušal in slišal opozoril, zdaj lahko vidi, zato je dovolj zatiskanja oči,” pravi Gajškova, ki je bila že pred začetkom del v stiku z vodstvom DEM glede čiščenja, zdaj pa pričakuje da bodo čim prej za isto mizo sedli predstavniki občine, pristojnega ministrstva in DEM ter končno dorekli dinamiko celovitega očiščenja.

V Dravskih elektrarnah pa poudarjajo, da je Drava že zaradi svoje alpske narave prodonosna, ob tem pa ima tudi precej pritokov, ki posebej ob obilnejših padavinah s seboj nosijo precej sedimentov. Na celotnem toku reke Drave je 21 hidroelektrarn, kar pomeni prav toliko akumulacijskih jezer, v vsakem od njih pa se zaradi znižanja hitrosti vode usede del suspendiranih delcev, pri čemer je količina odvisna od konfiguracije.

Ob tem dodajajo, da gre pri tem pojavu za svetovni problem, ki ga bolj ali manj uspešno rešujejo na različne načine. V nekaterih državah mulj potiskajo po rekah navzdol s tako imenovanim izpiranjem, v DEM pa sedimente v skladu s predpisi, ki preprečujejo odvažanje, odlagajo predvsem na obrežja in gradijo umetne otoke. Na Ptujskem jezeru z njimi oblagajo asfaltne površine brežin ter s tem jezeru vračajo naravni videz.

V zadnjem desetletju so za ekološko sanacijo namenili dobrih deset milijonov evrov in iz Drave odstranili več kot 400.000 kubičnih metrov sedimentov. Lani so samo iz jezera odstranili okoli 67.000 kubičnih metrov mulja, vendar to lahko v skladu za naravovarstvenimi predpisi počnejo le od 15. aprila do 15. novembra, kar pomeni, da jim ti kar dobro tretjino leta preprečujejo izvajanje del.

Kot še poudarjajo, lahko glede na razpoložljivo opremo mulj odstranjujejo le, ko je gladina vode nad njim, zato tega v času tokratne sanacije niso mogli početi. Sediment v stanju, v kakršnem je bil ob znižani gladini, ni pohoden, dela pa bi tako lahko bila nevarna. Zagotavljajo pa, da bodo s sanacijo nadaljevali tudi v prihodnje.
Vir: STA

Uredništvo

See author's posts