Poziv Brigite Kraljič, Vinagove stečajne upraviteljice, zainteresiranim k nakupu podjetja v celoti ter k zagotavljanju opravljanja najnujnejših vinogradniških in kletarskih del, doslej ni obrodil večjih sadov. Le manjši del vinogradov so za letos prevzeli v jareninski kleti Dveri Pax.

Kot je potrdil direktor omenjene kleti Danilo Flakus, ta je pred tem dolga leta delal prav v nekdaj uglednem mariborskem vinarju, ki je od aprila v stečaju, so prevzeli delo na skoraj 14 hektarjih velikem nasadu v Gačniku, ki se nahaja blizu njihove kleti, ter dobre štiri hektarje velikem nasadu v Ciringi. Vinograda bodo oskrbeli z lastnimi sredstvi, ki si jih bodo povrnili z grozdjem.

Po besedah Flakusa gre za zdaj zgolj za letošnjo rešitev vinogradov pred propadom, sicer pa jih zanimajo tudi dolgoročno. Za zdaj imajo namreč okoli 70 hektarjev lastnih vinogradov, medtem ko je njihov dolgoročni cilj oskrba okoli 100 hektarjev. “To je velikost, kjer se da še zelo dobro obvladovati kakovost, hkrati pa si dovolj velik, da si zanimiv za vinske trgovce,” je pojasnil Flakus, ki ima v mislih predvsem tuje trgovce, saj že zdaj izvozijo skoraj 90 odstotkov svojih vin.

Jareninski vinogradnik še meni, da bo Maribor veliko izgubil, če bo propadlo 73 hektarjev vinogradov, ki jih ima Vinag v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Turistov že tako ni, če pa bodo mesto obdajala še zapuščena oziroma neobdelana zemljišča, bo to katastrofa, je prepričan Flakus, ki meni, da bi se dalo Vinag prodati tudi kot celoto.

“Seveda kupcu, ki bo imel dolgoročno jasno zastavljeno vizijo in seveda dovolj finančnih sredstev, da svoj cilj doseže. Trenutno je vse v zelo slabem stanju, blagovna znamka je izgubila zaupanje na trgu, vinogradi so v večini stari in iztrošeni, nekaj jih je sicer novejših, ki pa so bili strokovno slabo izvedeni,” pravi direktor Dveri Pax.

Pri njih sicer za zdaj še ne razmišljajo o nakupu celotnega Vinaga, saj je trenutna cena previsoka, ob tem pa je stara vinska klet pod središčem mesta praktično neuporabna. Proizvodnje v njej namreč ni več, tako da lahko služi le za turistične namene. Obenem je ovira tudi to, da je klet pod varstvom Zavoda za kulturno dediščino, moti pa ga tudi, da zemlja, na katerih rastejo vinogradi, ni naprodaj, pač pa lahko morebitni kupec podjetja zgolj prevzame najemno pogodbo.

Za zdaj naj bi bolj zadržano zanimanje predvsem za nekatere posamezne dele Vinagovega premoženja po pisanju Dela pokazali tudi nekateri večji štajerski vinarji, med njimi tudi P&F Jeruzalem Ormož in v Ptujski kleti.

Premoženje Vinaga sicer med drugim sestavljajo nova klet v Košakih in stara vinska klet v središču Maribora ter nasadi vinogradov v Svečini, Jarenini in Košakih. Slednji se sicer nahajajo na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih ima Vinag v zakupu do konca leta 2019 oz. 2024.

Ob tem je del premoženja še nasad vinogradov na mariborski Piramidi, ki se prav tako nahaja na zemljiščih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kupec pa bi postal tudi lastnik obstoječe zaloge vina ter vseh pravic, ki izvirajo iz blagovne znamke, podjetja, celostne podobe, dovoljenj in drugih pravic, potrebnih za nadaljevanje poslovanja.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts