Današnja konferenca je tako namenjena vsem, ki se zasebno ali poklicno srečujejo z avtizmom – osebam z avtizmom, njihovim družinam, strokovnim delavcem v šolstvu, zdravstvu in sociali, delodajalcem, nevladnim organizacijam in prostovoljcem.

Strokovni center za avtizem je sicer pilotni projekt, ki deluje od aprila 2017. Njegova osnovna naloga je oblikovati model podpore otrokom in mladostnikom z avtizmom, vključno s celovito podporo njihovim družinam, vrtcem in šolam ter drugim institucijam, ki delajo z otroki oziroma mladostniki z avtizmom.

Eden od ciljev, ki so si jih zastavili, je oblikovanje načina učinkovitega povezovanja zdravstva, sociale, vzgojno-izobraževalnih ustanov, družine, nevladnih organizacij in vseh drugih, ki se na tak ali drugačen način srečujejo z izzivi avtizma.

Kot poudarjajo nosilci projekta, bodo lahko le tako dolgoročno oblikovali vključujoče okolje za osebe z avtizmom, usposobili strokovne delavce v omenjenih ustanovah in vse ostale, ki ob srečanju z osebami z avtizmom čutijo nemoč zaradi pomanjkanja znanja in veščin za ustrezno delo z njimi, zagotovili osebam z avtizmom možnosti za optimalen razvoj vseh njihovih potencialov in priložnosti.

V centru, ki je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada in bo deloval do naslednje jeseni, ob tem pričakujejo, da bodo odgovorni po zaključku projekta nemudoma ustvarili pogoje, s katerimi bo zagotovljeno, da bo imela vsaka oseba z avtizmom možnost za takšno obravnavo in podporo, kot jo potrebuje in takrat, ko jo potrebuje.

Strokovni delavci v šolstvu že nekaj let prepoznavajo rast števila otrok z avtističnimi motnjami, predvsem tistih, ki imajo ohranjene intelektualne sposobnosti. Po nekaterih ocenah je v celotni populaciji med odstotkom in 2,6 odstotka otrok z avtističnimi motnjami. Še leta 2007 naj bi imel motnje eden od 150 otrok, medtem ko naj bi ta številka zdaj zrasla že na enega od 68 otrok.

Na takšno rast števila otrok z avtističnimi motnjami, ki sprva sicer niso bili prepoznani kot taki, so se zato že odzvali strokovnjaki na različnih področjih in različne institucije, tudi vzgojno-izobraževalne, ki poudarjajo nujnost drugačnih potreb, odzivov in načinov dela s to skupino otrok.
Vir: STA