08:48, pet, 29. Mar

ANKETA: Kmetje od države pričakujejo več podpore





V anketi na našem portalu smo vprašali kaj menite ali imajo kmetje v Sloveniji od države dovolj podpore. Skoraj 70 odstotkov anketiranih je odgovorilo z “Ne”. Skupna kmetijska politika ni dovolj prilagojena potrebam posameznih držav članic EU, saj so pravila za subvencije podrobno predpisana na evropski ravni.

anketa

Kmetje si želijo spremembe kmetijsko-zemljiške politike, ki je tesno povezana s prehransko varnostjo. Kmetijska zemljišča in gozdne površine morajo služiti svojemu namenu. Težava se pojavlja tudi pri razdelitvi ali simboličnem dedni zakup zemljišč in gozdov. Mnogi so za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in uvedbo stimulativne ukrepe za obdelavo zemljišč na območjih z omejenimi dejavniki.

Skupna kmetijska politika

 Oblikovanje ukrepov SKP od zgoraj navzdol ni najboljše, zato komisija več pristojnosti podeljuje posameznim članicam EU. To pomeni, da bo v novem programskem obdobju 2020–2027 uveljavljeno načelo subsidiarnosti.

Tako bo vsaka država imela več vpliva na ukrepe, za katere bodo njeni kmetje lahko dobili subvencije. A ker so izzivi v kmetijstvu skupni vsem članicam, se skupna kmetijska politika ohranja, skupni cilji kmetijske politike so še vedno predpisani na evropski ravni. Razlike pa bodo v naboru ukrepov, ki bodo kmetom na voljo v posamezni državi. »Glavna novost tako je, da bo vsaka država izbrala tiste ukrepe, s katerimi bo najhitreje ujela razvojni zaostanek v kmetijstvu. Zato bodo države dobile več pristojnosti za izbor ukrepov, predpisovanje zahtev in pogojev. Hkrati bodo za vsak ukrep morale določiti cilje, vse to pa navesti v tako imenovanem strateškem načrtu, ki je novost. Spremembe SKP po letu 2020 gredo v smeri izboljšanih in poenostavljenih ukrepov, ki bodo bolj prilagojeni potrebam posameznih držav,« poudarja Branka Tome iz evropske komisije.

Dejan Židan, kmetijski minister: »V našem interesu je tudi močno financiranje okoljskih ukrepov, ki so za kmeta včasih dodatno breme. Uspešni smo pri varovanju pitne vode, veliko rezerv pa je pri ukrepih za varovanje habitatov in kmetijskih zemljišč. Zagovarjali bomo dodatno podporo mladim kmetom tudi v prihodnje. Prek SKP in programa za razvoj podeželja želimo še bolj sofinancirati ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bodo spremenile način kmetovanja v Sloveniji. Pri tem večino bremena nosijo kmetije, države pa jim mora zagotoviti dodatna sredstva, da bo financiranje takih ukrepov in naložb lažje. Pričakovanja o varni hrani, varovanju naravnih virov in okolja so vse večja. Od kmeta zahtevati čedalje več, ne da bi zagotovili dodaten denar za te ukrepe, je nemoralno.«

Evropska komisija bo predloge o SKP 2020–2027 sprejel konec maja ali v začetku junija, finančni okvir pa bo znan 29. maja, ko bo objavljen predlog proračuna EU po letu 2020. Kakšne spremembe pri kmetijskih subvencijah se napovedujejo Sloveniji?

Tako bo vsaka država imela več vpliva na ukrepe, za katere bodo njeni kmetje lahko dobili subvencije. A ker so izzivi v kmetijstvu skupni vsem članicam, se skupna kmetijska politika ohranja, skupni cilji kmetijske politike so še vedno predpisani na evropski ravni. Razlike pa bodo v naboru ukrepov, ki bodo kmetom na voljo v posamezni državi.

»Glavna novost tako je, da bo vsaka država izbrala tiste ukrepe, s katerimi bo najhitreje ujela razvojni zaostanek v kmetijstvu. Zato bodo države dobile več pristojnosti za izbor ukrepov, predpisovanje zahtev in pogojev. Hkrati bodo za vsak ukrep morale določiti cilje, vse to pa navesti v tako imenovanem strateškem načrtu, ki je novost. Spremembe SKP po letu 2020 gredo v smeri izboljšanih in poenostavljenih ukrepov, ki bodo bolj prilagojeni potrebam posameznih držav,« poudarja Branka Tome.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.