Letošnji svetovni dan hrane poteka pod sloganom “Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote.” Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji združenih narodov (FAO), je na svetu še vedno kar 820 milijonov ljudi, ki trpi za pomanjkanjem hrane, zato doseg cilja za svet brez lakote do 2030, zagotovo predstavlja velik izziv. Kot navajajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), je obeleževanje Svetovnega dneva hrane tudi priložnost, da se izpostavi načeto zaupanje potrošnikov v samo varnost hrane.

V luči zaščite zdravja in varnosti je hitro, učinkovito in pravočasno informiranje potrošnikov o varnosti hrane in s tem povezanimi tveganji, zelo pomembno. Na ZPS tako menijo, da je pri tem ključen ustrezen nadzor ter pravočasno in dosledno ukrepanje. Ko je ogroženo zdravje potrošnikov, še posebej ranljivih skupin, in je do kontaminacije prišlo s prepovedanimi dejanji, ne moremo govoriti le o prekrških, ampak morajo biti sankcije ustrezne teži kršitve. Nova afera z mletim mesom in mesnimi pripravki zato pod vprašaj postavlja zaupanje potrošnikov do trgovcev na eni strani in transparentnosti procesa uradnega nadzora na drugi.

100% preprečitev zlorab ni možna

“Zavedamo se, da ni možno popolnoma preprečiti zlorab, a skrbi nas, kako se ob tem ukrepa. Več mesečno čakanje na izvedbo ponovnega uradnega nadzora, čeprav so bile nepoštene prakse zaznane že junija, nam poraja dvome v učinkovitost nadzora. Pretekla je cela sezona peke potencialno nevarnih mesnih pripravkov na žaru, preden je bil potrošnik obveščen o odkritih nepoštenih praksah,” je poudarila Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije. Ob tem je dodala, da ne smemo pozabiti, da družine tudi v času sezone in popustov kupujejo na zalogo in živila zmrzujejo. ” Ob pravočasnem obveščanju bi tako potrošniki potencialno nevarne izdelke lahko vrnili ali zavrgli. “Menimo, da bi moral biti potrošnik zaščiten s pravočasnim obveščanjem o kršitvi, nadzor pa opravljen dosledno, saj so sicer kršene potrošnikove osnovne pravice, še posebej pravica do varnih proizvodov na trgu ter pravica do obveščenosti,” je še dodala Kutinova.

Tovrstna odkritja oz. afere bi morala biti jasen signal, da je potrebno sredstva za izvajanje nadzora hrane povečati. Nedavni pogovori s predstavnicami Evropske komisije o tem kako izboljšati sodelovanje med nacionalnimi potrošniškimi organizacijami in nadzorniki trga za izvajanje Uredbe (EU) 2017/2394 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, so morda dobro izhodišče, da skupaj poiščemo načine in vzvode za preprečevanje zavajanja in nepoštenih praks tudi s krepitvijo sodelovanja v korist potrošnikov. Kot so še poudarili v Zvezi potrošnikov Slovenije, mora skupni cilj biti, da imajo potrošniki dostop do varne in kakovostne hrane.

Uredništvo

See author's posts