Srčno-žilna obolenja kljub velikemu napredku medicine še vedno predstavljajo najpogostejši vzrok smrti v Evropi in Sloveniji. Staranje prebivalstva ter razširjeni dejavniki tveganja – debelost, sladkorna bolezen, visok krvni tlak in pomanjkanje gibanja – povzročajo, da število bolnikov narašča, s tem pa tudi obremenitev zdravstvenega sistema.
Strokovnjaki opozarjajo, da bolezni srca ne prinašajo le zdravstvenih zapletov, temveč tudi velike družbene posledice. Pogoste hospitalizacije, dolgotrajno zdravljenje in zmanjšana delovna sposobnost močno vplivajo na kakovost življenja bolnikov ter povzročajo visoke stroške oskrbe.
Največ težav povzročajo tri diagnoze
Med najpogostejšimi oblikami srčno-žilnih bolezni izstopajo koronarna bolezen, atrijska fibrilacija in srčno popuščanje. Prav slednje je po ocenah kardiologov povezano z največ hospitalizacijami in najvišjo smrtnostjo, zlasti pri starejših bolnikih.
Zdravniki poudarjajo, da klasični pristopi pogosto ne zadoščajo več. V ospredje zato stopajo bolj prilagojene in dolgoročno učinkovite terapije, ki ne bi zgolj podaljšale življenja, temveč tudi izboljšale njegovo kakovost ter zmanjšale potrebo po ponovnih sprejemih v bolnišnico.
Slovenski odgovor: projekt KardioEP
V Sloveniji so konec lanskega leta zagnali obsežen raziskovalni projekt KardioEP, katerega cilj je razvoj novih metod zdravljenja s pomočjo elektroporacije. Gre za tehnologijo, pri kateri kratki visokonapetostni električni impulzi začasno povečajo prepustnost celičnih membran.
Tak pristop omogoča bodisi vnos zdravilnih učinkovin v celice bodisi nadzorovano uničenje bolezensko spremenjenega tkiva. Elektroporacija se že uveljavlja v onkologiji, v zadnjih letih pa se je izkazala kot zelo obetavna tudi pri zdravljenju motenj srčnega ritma.
Projekt povezuje več fakultet Univerze v Ljubljani ter UKC Ljubljana, Onkološki inštitut in Inštitut Jožef Stefan. V naslednjih petih letih bo za raziskave namenjenih več kot deset milijonov evrov.
Preboj pri zdravljenju atrijske fibrilacije
Posebej spodbudni so rezultati pri zdravljenju atrijske fibrilacije, najpogostejše srčne aritmije. V Sloveniji z njo živi okoli 20.000 ljudi, vsako leto pa je diagnosticiranih še približno 1400 novih primerov.
Prve klinične izkušnje kažejo, da je terapija z elektroporacijo hitrejša in varnejša od nekaterih obstoječih metod, hkrati pa enako učinkovita. Na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana so poseg prvič izvedli oktobra 2024, razvoj tehnologije pa poteka v tesnem sodelovanju s tujimi partnerji.
Umetna inteligenca in digitalni dvojček srca
Raziskovalci nameravajo elektroporacijo razširiti tudi na druga srčna obolenja. Pri tem bodo uporabljali umetno inteligenco in t. i. digitalne dvojčke, s katerimi bo mogoče natančneje načrtovati posege ter spremljati okrevanje bolnikov.
V načrtu je razvoj genske terapije brez uporabe virusov, nove oblike celičnega zdravljenja ter vzpostavitev prvega slovenskega laboratorija za predklinične raziskave na srcu.
Upanje za prihodnost
Strokovnjaki verjamejo, da bi rezultati projekta KardioEP lahko bistveno izboljšali razumevanje procesov obnavljanja srčne mišice. Dolgoročno bi to lahko vodilo do učinkovitejšega zdravljenja srčnega popuščanja, manj zapletov in manj invazivnih posegov.
Če se bodo napovedi uresničile, bi Slovenija lahko postala ena vodilnih držav na področju sodobnega zdravljenja srčno-žilnih bolezni – področja, ki ostaja eden največjih izzivov sodobne medicine.
Vir: STA
Loading ...